Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tehniški genij iz Slovenskih goric
Vojaške misije pri slovenskih partizanih
Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Kasnejši izumitelj in industrialec Janez Puh je bil najstarejši sin bajtarja z devetimi otroki. Pri devetih letih je moral od doma in se pri petnajstih izučil za ključavničarja. Na izpopolnjevanje je odšel v Gradec in se po opravljeni vojaščini tam tudi naselil. To je bilo v času, ko so iz Velike Britanije začela prihajati prva kolesa. Novo prevozno sredstvo ga je zelo zanimalo, zato ga je izpopolnil in v svoji tovarni začel izdelovati zelo dobra kolesa, s katerimi se je uveljavil celo v Veliki Britaniji in Franciji. Sam je v zadnjih letih 19. stoletja izdelal prvo sodobno dvokolo z enako velikima kolesoma, s krogličnimi ležaji, dvojnimi pedali in sodobnih linij. Leta 1903 je začel izdelovati motorna kolesa, leto pozneje pa še avtomobile. Puhovi začetki in dosežki so temelj zdajšnjega avstrijskega koncerna Steyr-Daimler-Puch. Nanj se je v začetku licenčno navezala tudi prva slovenska tovarna motornih vozil Tomos iz Kopra. Kot izumitelj si je Puh pridobil patente za dvokolo, ki ga je mogoče spremeniti v voziček za ranjence; za uporabo zraka, ki naj po hlajenju motorja segreva avtomobilsko notranjost; za kardanski pogon in za snemljivo kolo pri motociklih. V spominskem muzeju Janeza Puha v njegovem rojstnem kraju nas sprejem domačin Janez Čeh. *Posnetek Izumitelj in industrialec Janez Puh se je rodil leta 1862 v Sakušaku pri današnjih Juršincih, tedanjem Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah.
Častnik Alfred Lavrič, sin feldmaršalporočnika Ivana Lavriča plemenitega Zaplaz, enega najbolj znanih častnikov avstro-ogrske vojske slovenskega rodu je končal vojaško akademijo v dunajskem Novem mestu ter služboval v 41. pehotnem polku v Černovicah na Češkem in v štabu 18. Brigade v Pragi. Med prvo svetovno vojno je bil poveljnik bataljona v 17., pretežno slovenskem pehotnem polku. Po vojni se je pridružil generalu Maistru ter 19. novembra 1918 z vojsko vkorakal v Borovlje. Kasneje je hudo ranjen padel v avstrijsko vojno ujetništvo. Ostal je invalid. V preostanku življenja je – kot piše v nekrologu leta 1935 v glasilu Slovenija – »životaril kot trgovski pomočnik«. Major Alfred Lavrič – rodil se je na današnji dan pred 140 leti (1883) - je bil poleg Franja Malgaja in Rudolfa Maistra eden najbolj znanih slovenskih vojaških poveljnikov v bojih za severno mejo.
Pred 80 leti (1943) je v glavni štab slovenske partizanske vojske v Kočevskem rogu prispela britanska vojaška misija pod vodstvom majorja kanadske armade Wiliama Jonesa. Julija je prišla še v štab primorske operativne cone, pozneje je v glavni štab prispela še ameriška vojaška misija, 18. marca 1944 sovjetska in za njo še češkoslovaška.
Za začetek delovanja Big banda Radiotelevizije Slovenija je najbolj zaslužen dirigent in skladatelj Bojan Adamič, ki je imel svoj orkester že med drugo svetovno vojno. Takoj po osvoboditvi je začel zbirati glasbenike in zasedba je imela svoj prvi javni nastop na današnji dan leta 1945 ob ponovnem odprtju Postojnske jame. Plesni orkester Radia Ljubljana, kot se je takrat imenoval, je že jeseni tistega leta tudi uradno postal del Radia Ljubljana. V takratnem obdobju, ki ni bilo naklonjeno “ameriški imperialistični” glasbi, je mojster Adamič v sicer precej “socialistično” naravnan repertoar spretno vnašal džezovske elemente in orkester uspešno vodil šestnajst let. Leta 1961 je Adamiča nasledil Jože Privšek. Pod njegovo taktirko bomo slišali odlomek skladbe z naslovom »Pred mano je poletje« v izvedbi Plesnega orkestra iz leta 1974 *Posnetek Dodajmo, da je bil Jože Privšek tudi izvrsten skladatelj in aranžer, ki je Plesni orkestre, kasnejši Big band popeljal v najvišji evropski kakovostni razred.
6404 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Tehniški genij iz Slovenskih goric
Vojaške misije pri slovenskih partizanih
Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Kasnejši izumitelj in industrialec Janez Puh je bil najstarejši sin bajtarja z devetimi otroki. Pri devetih letih je moral od doma in se pri petnajstih izučil za ključavničarja. Na izpopolnjevanje je odšel v Gradec in se po opravljeni vojaščini tam tudi naselil. To je bilo v času, ko so iz Velike Britanije začela prihajati prva kolesa. Novo prevozno sredstvo ga je zelo zanimalo, zato ga je izpopolnil in v svoji tovarni začel izdelovati zelo dobra kolesa, s katerimi se je uveljavil celo v Veliki Britaniji in Franciji. Sam je v zadnjih letih 19. stoletja izdelal prvo sodobno dvokolo z enako velikima kolesoma, s krogličnimi ležaji, dvojnimi pedali in sodobnih linij. Leta 1903 je začel izdelovati motorna kolesa, leto pozneje pa še avtomobile. Puhovi začetki in dosežki so temelj zdajšnjega avstrijskega koncerna Steyr-Daimler-Puch. Nanj se je v začetku licenčno navezala tudi prva slovenska tovarna motornih vozil Tomos iz Kopra. Kot izumitelj si je Puh pridobil patente za dvokolo, ki ga je mogoče spremeniti v voziček za ranjence; za uporabo zraka, ki naj po hlajenju motorja segreva avtomobilsko notranjost; za kardanski pogon in za snemljivo kolo pri motociklih. V spominskem muzeju Janeza Puha v njegovem rojstnem kraju nas sprejem domačin Janez Čeh. *Posnetek Izumitelj in industrialec Janez Puh se je rodil leta 1862 v Sakušaku pri današnjih Juršincih, tedanjem Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah.
Častnik Alfred Lavrič, sin feldmaršalporočnika Ivana Lavriča plemenitega Zaplaz, enega najbolj znanih častnikov avstro-ogrske vojske slovenskega rodu je končal vojaško akademijo v dunajskem Novem mestu ter služboval v 41. pehotnem polku v Černovicah na Češkem in v štabu 18. Brigade v Pragi. Med prvo svetovno vojno je bil poveljnik bataljona v 17., pretežno slovenskem pehotnem polku. Po vojni se je pridružil generalu Maistru ter 19. novembra 1918 z vojsko vkorakal v Borovlje. Kasneje je hudo ranjen padel v avstrijsko vojno ujetništvo. Ostal je invalid. V preostanku življenja je – kot piše v nekrologu leta 1935 v glasilu Slovenija – »životaril kot trgovski pomočnik«. Major Alfred Lavrič – rodil se je na današnji dan pred 140 leti (1883) - je bil poleg Franja Malgaja in Rudolfa Maistra eden najbolj znanih slovenskih vojaških poveljnikov v bojih za severno mejo.
Pred 80 leti (1943) je v glavni štab slovenske partizanske vojske v Kočevskem rogu prispela britanska vojaška misija pod vodstvom majorja kanadske armade Wiliama Jonesa. Julija je prišla še v štab primorske operativne cone, pozneje je v glavni štab prispela še ameriška vojaška misija, 18. marca 1944 sovjetska in za njo še češkoslovaška.
Za začetek delovanja Big banda Radiotelevizije Slovenija je najbolj zaslužen dirigent in skladatelj Bojan Adamič, ki je imel svoj orkester že med drugo svetovno vojno. Takoj po osvoboditvi je začel zbirati glasbenike in zasedba je imela svoj prvi javni nastop na današnji dan leta 1945 ob ponovnem odprtju Postojnske jame. Plesni orkester Radia Ljubljana, kot se je takrat imenoval, je že jeseni tistega leta tudi uradno postal del Radia Ljubljana. V takratnem obdobju, ki ni bilo naklonjeno “ameriški imperialistični” glasbi, je mojster Adamič v sicer precej “socialistično” naravnan repertoar spretno vnašal džezovske elemente in orkester uspešno vodil šestnajst let. Leta 1961 je Adamiča nasledil Jože Privšek. Pod njegovo taktirko bomo slišali odlomek skladbe z naslovom »Pred mano je poletje« v izvedbi Plesnega orkestra iz leta 1974 *Posnetek Dodajmo, da je bil Jože Privšek tudi izvrsten skladatelj in aranžer, ki je Plesni orkestre, kasnejši Big band popeljal v najvišji evropski kakovostni razred.
Neveljaven email naslov