Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tehniški genij iz Slovenskih goric
Vojaške misije pri slovenskih partizanih
Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Kasnejši izumitelj in industrialec Janez Puh je bil najstarejši sin bajtarja z devetimi otroki. Pri devetih letih je moral od doma in se pri petnajstih izučil za ključavničarja. Na izpopolnjevanje je odšel v Gradec in se po opravljeni vojaščini tam tudi naselil. To je bilo v času, ko so iz Velike Britanije začela prihajati prva kolesa. Novo prevozno sredstvo ga je zelo zanimalo, zato ga je izpopolnil in v svoji tovarni začel izdelovati zelo dobra kolesa, s katerimi se je uveljavil celo v Veliki Britaniji in Franciji. Sam je v zadnjih letih 19. stoletja izdelal prvo sodobno dvokolo z enako velikima kolesoma, s krogličnimi ležaji, dvojnimi pedali in sodobnih linij. Leta 1903 je začel izdelovati motorna kolesa, leto pozneje pa še avtomobile. Puhovi začetki in dosežki so temelj zdajšnjega avstrijskega koncerna Steyr-Daimler-Puch. Nanj se je v začetku licenčno navezala tudi prva slovenska tovarna motornih vozil Tomos iz Kopra. Kot izumitelj si je Puh pridobil patente za dvokolo, ki ga je mogoče spremeniti v voziček za ranjence; za uporabo zraka, ki naj po hlajenju motorja segreva avtomobilsko notranjost; za kardanski pogon in za snemljivo kolo pri motociklih. V spominskem muzeju Janeza Puha v njegovem rojstnem kraju nas sprejem domačin Janez Čeh. *Posnetek Izumitelj in industrialec Janez Puh se je rodil leta 1862 v Sakušaku pri današnjih Juršincih, tedanjem Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah.
Častnik Alfred Lavrič, sin feldmaršalporočnika Ivana Lavriča plemenitega Zaplaz, enega najbolj znanih častnikov avstro-ogrske vojske slovenskega rodu je končal vojaško akademijo v dunajskem Novem mestu ter služboval v 41. pehotnem polku v Černovicah na Češkem in v štabu 18. Brigade v Pragi. Med prvo svetovno vojno je bil poveljnik bataljona v 17., pretežno slovenskem pehotnem polku. Po vojni se je pridružil generalu Maistru ter 19. novembra 1918 z vojsko vkorakal v Borovlje. Kasneje je hudo ranjen padel v avstrijsko vojno ujetništvo. Ostal je invalid. V preostanku življenja je – kot piše v nekrologu leta 1935 v glasilu Slovenija – »životaril kot trgovski pomočnik«. Major Alfred Lavrič – rodil se je na današnji dan pred 140 leti (1883) - je bil poleg Franja Malgaja in Rudolfa Maistra eden najbolj znanih slovenskih vojaških poveljnikov v bojih za severno mejo.
Pred 80 leti (1943) je v glavni štab slovenske partizanske vojske v Kočevskem rogu prispela britanska vojaška misija pod vodstvom majorja kanadske armade Wiliama Jonesa. Julija je prišla še v štab primorske operativne cone, pozneje je v glavni štab prispela še ameriška vojaška misija, 18. marca 1944 sovjetska in za njo še češkoslovaška.
Za začetek delovanja Big banda Radiotelevizije Slovenija je najbolj zaslužen dirigent in skladatelj Bojan Adamič, ki je imel svoj orkester že med drugo svetovno vojno. Takoj po osvoboditvi je začel zbirati glasbenike in zasedba je imela svoj prvi javni nastop na današnji dan leta 1945 ob ponovnem odprtju Postojnske jame. Plesni orkester Radia Ljubljana, kot se je takrat imenoval, je že jeseni tistega leta tudi uradno postal del Radia Ljubljana. V takratnem obdobju, ki ni bilo naklonjeno “ameriški imperialistični” glasbi, je mojster Adamič v sicer precej “socialistično” naravnan repertoar spretno vnašal džezovske elemente in orkester uspešno vodil šestnajst let. Leta 1961 je Adamiča nasledil Jože Privšek. Pod njegovo taktirko bomo slišali odlomek skladbe z naslovom »Pred mano je poletje« v izvedbi Plesnega orkestra iz leta 1974 *Posnetek Dodajmo, da je bil Jože Privšek tudi izvrsten skladatelj in aranžer, ki je Plesni orkestre, kasnejši Big band popeljal v najvišji evropski kakovostni razred.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Tehniški genij iz Slovenskih goric
Vojaške misije pri slovenskih partizanih
Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Kasnejši izumitelj in industrialec Janez Puh je bil najstarejši sin bajtarja z devetimi otroki. Pri devetih letih je moral od doma in se pri petnajstih izučil za ključavničarja. Na izpopolnjevanje je odšel v Gradec in se po opravljeni vojaščini tam tudi naselil. To je bilo v času, ko so iz Velike Britanije začela prihajati prva kolesa. Novo prevozno sredstvo ga je zelo zanimalo, zato ga je izpopolnil in v svoji tovarni začel izdelovati zelo dobra kolesa, s katerimi se je uveljavil celo v Veliki Britaniji in Franciji. Sam je v zadnjih letih 19. stoletja izdelal prvo sodobno dvokolo z enako velikima kolesoma, s krogličnimi ležaji, dvojnimi pedali in sodobnih linij. Leta 1903 je začel izdelovati motorna kolesa, leto pozneje pa še avtomobile. Puhovi začetki in dosežki so temelj zdajšnjega avstrijskega koncerna Steyr-Daimler-Puch. Nanj se je v začetku licenčno navezala tudi prva slovenska tovarna motornih vozil Tomos iz Kopra. Kot izumitelj si je Puh pridobil patente za dvokolo, ki ga je mogoče spremeniti v voziček za ranjence; za uporabo zraka, ki naj po hlajenju motorja segreva avtomobilsko notranjost; za kardanski pogon in za snemljivo kolo pri motociklih. V spominskem muzeju Janeza Puha v njegovem rojstnem kraju nas sprejem domačin Janez Čeh. *Posnetek Izumitelj in industrialec Janez Puh se je rodil leta 1862 v Sakušaku pri današnjih Juršincih, tedanjem Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah.
Častnik Alfred Lavrič, sin feldmaršalporočnika Ivana Lavriča plemenitega Zaplaz, enega najbolj znanih častnikov avstro-ogrske vojske slovenskega rodu je končal vojaško akademijo v dunajskem Novem mestu ter služboval v 41. pehotnem polku v Černovicah na Češkem in v štabu 18. Brigade v Pragi. Med prvo svetovno vojno je bil poveljnik bataljona v 17., pretežno slovenskem pehotnem polku. Po vojni se je pridružil generalu Maistru ter 19. novembra 1918 z vojsko vkorakal v Borovlje. Kasneje je hudo ranjen padel v avstrijsko vojno ujetništvo. Ostal je invalid. V preostanku življenja je – kot piše v nekrologu leta 1935 v glasilu Slovenija – »životaril kot trgovski pomočnik«. Major Alfred Lavrič – rodil se je na današnji dan pred 140 leti (1883) - je bil poleg Franja Malgaja in Rudolfa Maistra eden najbolj znanih slovenskih vojaških poveljnikov v bojih za severno mejo.
Pred 80 leti (1943) je v glavni štab slovenske partizanske vojske v Kočevskem rogu prispela britanska vojaška misija pod vodstvom majorja kanadske armade Wiliama Jonesa. Julija je prišla še v štab primorske operativne cone, pozneje je v glavni štab prispela še ameriška vojaška misija, 18. marca 1944 sovjetska in za njo še češkoslovaška.
Za začetek delovanja Big banda Radiotelevizije Slovenija je najbolj zaslužen dirigent in skladatelj Bojan Adamič, ki je imel svoj orkester že med drugo svetovno vojno. Takoj po osvoboditvi je začel zbirati glasbenike in zasedba je imela svoj prvi javni nastop na današnji dan leta 1945 ob ponovnem odprtju Postojnske jame. Plesni orkester Radia Ljubljana, kot se je takrat imenoval, je že jeseni tistega leta tudi uradno postal del Radia Ljubljana. V takratnem obdobju, ki ni bilo naklonjeno “ameriški imperialistični” glasbi, je mojster Adamič v sicer precej “socialistično” naravnan repertoar spretno vnašal džezovske elemente in orkester uspešno vodil šestnajst let. Leta 1961 je Adamiča nasledil Jože Privšek. Pod njegovo taktirko bomo slišali odlomek skladbe z naslovom »Pred mano je poletje« v izvedbi Plesnega orkestra iz leta 1974 *Posnetek Dodajmo, da je bil Jože Privšek tudi izvrsten skladatelj in aranžer, ki je Plesni orkestre, kasnejši Big band popeljal v najvišji evropski kakovostni razred.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov