Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani

Leta 1815 se je v Celju rodil lavantinski škof in cerkveni zgodovinar Jakob Maksimiljan Stepišnik. Bil je prvi Slomškov naslednik po tistem, ko je bil sedež škofije prenesen iz Šent Andraža na Koroškem v Maribor. Leta 1863 ga je papež potrdil za škofa. K sodelovanju je povabil šolske sestre, ki so v Mariboru pomagale ustanoviti prvo slovensko osnovno šolo, ter frančiškane, usmiljenke in trapiste. Na I. vatikanskem koncilu je nasprotoval razglasitvi dogme o papeževi nezmotljivosti, na pastoralnih konferencah pa je za duhovnike uvedel predavanja o socialnih vprašanjih.

Mlinar Jakob Zadravec je po nižji realki opravil tečaj na vinarski šoli v Mariboru in se po praktičnem delu v mestnem mlinu v Gradcu posvetil domačemu podjetju – prvemu parnemu in valjčnemu mlinu v Pomurju, ki ga je v Središču leta 1882 ustanovil njegov oče. V domači delavnici je izdeloval sestavne dele mlinov in se razvil v organizatorja slovenskega obrtništva. Bil je občinski svetovalec, član gospodarskih odborov okraja Ptuj, upravnega odbora Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in predsednik Združenja obrtnikov dravske banovine. Mlinar, gospodarstvenik in publicist Jakob Zadravec se je rodil pred 150 leti (1873) v Središču ob Dravi.

Pravnik, statistik in zgodovinar Rudolf Andrejka je leta 1903 na dunajski univerzi doktoriral iz prava. Delal je v različnih državnih službah in bil v letih od 1936 do 41 načelnik statističnega oddelka v notranjem ministrstvu v Beogradu. Od leta 1925 je bil na pravni fakulteti v Ljubljani honorarni profesor upravnega prava. Napisal je 22 knjig in v najrazličnejših tudi tujih strokovnih revijah objavil vrsto razprav s področja prava, statistike, zgodovine, narodopisja in krajepisja, planinstva in turizma ter literature in imenoslovja. Rudolf Andrejka se je rodil leta 1880 v Ljubljani.

Leta 1903 se je v Ljutomeru rodila zdravnica Božena Grosman. Medicino je doštudirala na Dunaju, v Ljubljani pa se je specializirala v pediatriji. Do leta 1943 je bila zaposlena v Otroški bolnišnici v Ljubljani, od koder je odšla v partizane. Kot partizanska zdravnica je skrbela predvsem za matere in otroke. Po osvoboditvi je delala kot pediatrinja v Mariboru in Ljubljani. Božena Grosman je bila med drugim tudi ustanoviteljica in predstojnica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani.