Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Med italijansko-prusko vojno leta 1866 je bil poveljnik avstrijske vojne mornarice kontraadmiral Viljem Tegetthoff, rojen v Mariboru. Na današnji dan tistega leta je poveljeval delu njene flote v največji pomorski bitki na Jadranskem morju. Močno italijansko ladjevje, ki je poskušalo zasesti otok Vis, je s precej šibkejšo floto presenetil in se s poveljniško oklepno ladjo zaletel v največjo sovražnikovo oklepnico; ta se je v treh minutah potopila. Zmaga je avstrijski mornarici zagotovila popoln nadzor nad Jadranskim morjem vse do konca prve svetovne vojne. Zgodovinar, dvojni doktor Igor Grdina je takole spomnil na Tegetthoffovo oceno bitke pri Visu. *Posnetek  Zdaj pa poslušajmo še odlomek Tegetthoffove koračnice. Gre za delo manj znanega avstrijskega skladatelja Poelmana, ki je nastalo, ko je skoraj vsa Avstro-Ogrska slavila admiralov vojaški uspeh. Notni zapis je odkril galerist Primož Premzl, v glasbenem studiu Radia Maribor pa je melodijo zaigrala pianistka profesorica Adriana Magdovski *Posnetek

V vseh revirjih Trboveljske premogokopne družbe se je 20. julija pred 100 leti (1923) začela splošna rudarska stavka, v kateri je sodelovalo 9400 rudarjev. Zahtevali so zvišanje mezd in izboljšanje nekaterih socialno-zavarovalnih pogojev. Oblast ni popuščala, trboveljski premog je nadomeščala z bosanskim in v tej 59-dnevni stavki za njeno zatrtje uporabila vsa sredstva. Uporabila je vojaško in orožniško silo in 17. septembra štrajk zlomila. Odpustili so več kot 100 rudarjev, ki so si delo poiskali v tujini, v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. To je bila zadnja velika stavka v socialnem vrenju med obema vojnama.

Na VIII. olimpijskih igrah moderne dobe v Parizu je Leon Štukelj, slovenski telovadec v olimpijskem moštvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, na današnji dan pred 99 leti (1924) osvojil zlato medaljo v mnogoboju in na drogu. Jugoslovanska vrsta – v njej so bili samo slovenski telovadci – je bila četrta. To so bile prve olimpijske medalje za novo južnoslovansko državo. Ob tem je zanimivo, da je Štukljev olimpijski nastop visel v zraku, saj je dva tedna pred odhodom v francosko prestolnico na izbirni tekmi v Ljubljani padel z bradlje in si poškodoval zapestje desne roke. Med vajami ga je ves čas bolelo in bil je negotov, vseeno pa je z elegantnostjo in spretnim izkoriščanjem fizične moči prepričal sodnike. Olimpijske igre v Parizu so bile pomembne ne le zaradi izjemnega uspeha Leona Štuklja, ki je postal najboljši telovadec dogajanja, pač pa tudi zato, ker so se člani slovenskih sokolskih društev sploh prvič v zgodovini udeležili olimpijskih iger. Leon Štukelj ni nikoli pozabil prizora, ko so ga njegovi sokolski bratje ob vrnitvi v domovino pričakali na novomeški bršljinski železniški postaji in ga na ramenih prinesli pred Rotovž, kjer mu je takratni novomeški župan dr. Josip Režek vzkliknil: »Ave, triumphator!«

Muzikolog, pevovodja in prvi prejemnik Tischlerjeve nagrade Lajko Milisavljevič je bil več kot tri desetletja tesno povezan s koroško slovensko glasbeno ustvarjalnostjo. Leta 1974 je ustanovil Mešani pevski zbor "Rož" in pozneje začel popisovati in zbirati rožanske ljudske pesmi. *Posnetek S svojo ljubeznijo do koroške ljudske pesmi in odprtostjo do novejše zborovske glasbe je veliko prispeval k dvigu tovrstne ustvarjalnosti na Koroškem. Lajko Milisavljevič, tudi sooustanovitelj Mešanega pevskega zbora “Lipa zelenela je” – zbora bivših pevcev in pevk Akademskega pevskega zbora “Tone Tomšič”, se je rodil pred 80 leti (1943) .