Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

2. avgusta 1815 je padajoče kamenje pod Jalovcem ubilo pastirja iz Rateč. Tragični dogodek se je zapisal v zgodovino kot prva uradno potrjena planinska smrtna nesreča pri nas. Prvo znano reševalno delo vodnikov in nosačev pa sega v julij leta 1822, ko je strela med sestavljanjem trigonometričnega omrežja Kranjske v nevihti ubila Antona Korošca, sicer enega izmed najslavnejših bohinjskih gorskih vodnikov. 

Eden naših najznamenitejših telovadcev in strokovnjakov za gimnastiko Boris Gregorka se je rodil na današnji dan leta 1906 v Brezinah pri Brežicah. Kot član ljubljanskega Narodnega doma in jugoslovanski reprezentant v športni gimnastiki je v letih od 1928 do 1938 dvakrat sodeloval na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih; na olimpijskih igrah v Amsterdamu je reprezentanca osvojila bronasto medaljo. Med drugo svetovno vojno je bil konfiniran v Italiji, po njej pa je kot vodnik in trener delal v društvu Partizan Narodni dom in bil mednarodni sodnik.

Janez Arnež se je kot dijak pridružil mladinski organizaciji Ernesta Tomca, ki je nasprotovala tako jugoslovanskemu unitarizmu kot komunizmu. Njegov študij prava je prekinila vojna. Po bivanju v Trstu je študij političnih ved in ekonomije nadaljeval na Katoliški univerzi v Louvainu. Leta 1951 se je izselil v Združene države Amerike, delal v tovarni in  nato opravil magisterij na univerzi Yale v New Havnu, zatem pa še doktorat na univerzi Lavale v kanadskem Quebecu. Sprva je deloval v različnih podjetjih, nato v washingtonski Kongresni knjižnici, od leta 1959 do upokojitve pa je predaval ekonomijo na St. John’s College v New Yorku. V tem času je začel sodelovati z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, ki je bila odgovorna tudi za zbiranje v Sloveniji prepovedanih tiskov in tako pomagal dopolnjevati tako imenovani D fond z emigrantskimi tiski. *Posnetek  Z Erikom Kovačičem in Tinetom Leskovškom je zasnoval ustanovo Studia Slovenica, katere namen sta bila izdajanje knjig, ki bi Američanom predstavljale slovensko zgodovino in sodobnost, ter zbiranje knjižničnega in arhivskega gradiva, ki nastaja v slovenskem izseljenstvu. Bil je prepričan, da se bodo politične razmere nekoč spremenile in se bo lahko vrnil v domovino. To se je zgodilo leta 1991, ko je pripeljal v Slovenijo prvi zabojnik svoje obsežne zbirke, ki je zdaj v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani in hrani našo največjo zbirko kulturne dediščine slovenskih izseljenskih skupnosti v Evropi, Severni in Južni Ameriki ter Avstraliji in obsega več kot 1300 škatel arhivskega gradiva, okrog 40 tisoč knjig in obsežno zbirko izseljenskega časopisja, izdanega na tujem, pa tudi bogato zbirko del slovenskih umetnikov, ki so delovali zunaj meja domovine. Studia Slovenica je bila razglašena za kulturni spomenik nacionalnega pomena, leta 2008 pa mu je Arhivsko društvo Slovenije skupaj z arhivistko Andrejo Klasinc Škofljanec podelilo Aškerčevo nagrado za življenjsko delo. Ekonomist, bibliotekar in publicist Janez Arnež se je rodil pred 100 leti (1923) v Ljubljani.

V začetku avgusta leta 1958 so v Ljutomeru odprli prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Za novost, povzeto po ideji in izvedbi ameriškega trgovca Clarencea Sandersa iz leta 1916, se je ogrelo tamkajšnje trgovsko podjetje Merkur, ki je po preureditvi prostorov na Miklošičevem trgu odprlo vrata prve samopostrežne trgovine pri nas. Novost se je uveljavila in že dve leti pozneje so po Sloveniji našteli 19 sodobnih  samopostrežnih trgovin. Ljutomer je bil tedaj zaradi nove trgovine posebno zanimiv, številni so prišli samo na ogled, ne da bi kaj kupili.