Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih
130 let Muzejskega društva Ptuj
Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Mihael Štrukelj je bil prvi redni univerzitetni profesor med gradbeniki slovenskega rodu v tujini. To je postal leta 1908 na novi tehniški visoki šoli v Helsinkih. Sicer pa je tudi večji del svojega življenja deloval na Finskem, kjer je svoje odlično teoretično znanje potrjeval s praktičnim konstruktorskim delom. Še posebej je bil strokovnjak za vodne graditve, pri graditvi mostov pa je bil v tedanjem svetovnem vrhu. Med drugim je projektiral dva svetilnika in jekleni most čez reko Oulu na Finskem, s katerim je že opazno uveljavil moderna načela funkcionalne estetike in prostorskega oblikovanja. Mihael Štrukelj se je rodil leta 1851 v Logu pod Mangartom.
Nastanek ptujskega muzeja sega v 90. leta 19. stoletja, ko so člani Tujskoprometnega društva Ptuj ustanovili Muzejsko društvo in v njegovem okviru lokalni muzej. Sprva so v prostorih nekdanje gimnazije razstavili le arheološke predmete. Leta 1895 so arheološko zbirko dopolnili s številnimi podarjenimi muzealijami in jo po donatorju profesorju Franzu Ferku poimenovali Mestni Ferkov muzej. Muzejske zbirke so bile v gimnazijski stavbi preveč utesnjene, zato je ptujska občina leta 1928 odkupila ob jožefinskih reformah ukinjeni dominikanski samostan. Po vojni je muzej dobil v upravljanje še grajski kompleks in tako pridobil večino sedanjih stavb s skoraj v celoti ohranjeno opremo lastnikov gradu Herbersteinov. Pred 60 leti (1963) je dobil ime Pokrajinski muzej Ptuj in po vzpostavitvi enote Ormož leta 2009 Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož. Muzejsko društvo Ptuj je bilo ustanovljeno 3. avgusta pred 130 leti.(1893)
Pred 110 leti (1913) je bila z najvišjo odločbo njegovega cesarsko kraljevega Apostolskega veličanstva – cesarja – tedanja nemška državna gimnazija v Gorici spremenjena v tri zavode: v nemško in italijansko realno in v slovensko klasično gimnazijo. To je bila tedaj edina slovenska državna gimnazija, a je delovala le v šolskem letu 1913/14, naslednje leto je morala zaradi vojne zapreti vrata, jeseni 1918 bi jo morali vnovič odpreti, a je zaradi epidemije gripe niso, potem pa je že sledila italijanska zasedba.
Nemško-italijansko-slovenski alpinist in pisatelj Julius Kugy se je rodil julija 1858. V študentskih časih je kot ljubiteljski botanik iskal skrivnostno rožo Scabioso trento, a je med iskanjem temeljito spoznal Julijske Alpe, ki so ga popolnoma očarale in pritegnile. Domači gorski vodniki so mu pomagali, da se je povzpel na številne tedaj še neosvojene vrhove Julijcev in tudi, da je že osvojene dosegal po novih smereh. Zaradi tega je znan tudi kot »odkritelj Julijskih Alp«. Julius Kugy je bil tudi velik povezovalec nemškega, italijanskega in slovenskega naroda. *Posnetek Je povedal zgodovinar dr. Branko Marušič. Med drugo svetovno vojno je iz koncentracijskega taborišča Dachau rešil veliko število Slovencev. Planinska zveza Slovenije mu je 3. avgusta pred 70 leti (1953) – v Trenti postavila spomenik, delo kiparja Jakoba Savinška. Spomenik je postavljen tako, da se Kugy ozira proti Jalovcu, ki je bil eden njegovih najljubših vrhov. Poleg tega so po njem poimenovane nekatere gorske poti, Kugyjeva polica v severni triglavski steni, Kugyjeva smer v Montažu in Kugyjeva učna pot v Nabrežini nad Trstom.
6288 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih
130 let Muzejskega društva Ptuj
Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Mihael Štrukelj je bil prvi redni univerzitetni profesor med gradbeniki slovenskega rodu v tujini. To je postal leta 1908 na novi tehniški visoki šoli v Helsinkih. Sicer pa je tudi večji del svojega življenja deloval na Finskem, kjer je svoje odlično teoretično znanje potrjeval s praktičnim konstruktorskim delom. Še posebej je bil strokovnjak za vodne graditve, pri graditvi mostov pa je bil v tedanjem svetovnem vrhu. Med drugim je projektiral dva svetilnika in jekleni most čez reko Oulu na Finskem, s katerim je že opazno uveljavil moderna načela funkcionalne estetike in prostorskega oblikovanja. Mihael Štrukelj se je rodil leta 1851 v Logu pod Mangartom.
Nastanek ptujskega muzeja sega v 90. leta 19. stoletja, ko so člani Tujskoprometnega društva Ptuj ustanovili Muzejsko društvo in v njegovem okviru lokalni muzej. Sprva so v prostorih nekdanje gimnazije razstavili le arheološke predmete. Leta 1895 so arheološko zbirko dopolnili s številnimi podarjenimi muzealijami in jo po donatorju profesorju Franzu Ferku poimenovali Mestni Ferkov muzej. Muzejske zbirke so bile v gimnazijski stavbi preveč utesnjene, zato je ptujska občina leta 1928 odkupila ob jožefinskih reformah ukinjeni dominikanski samostan. Po vojni je muzej dobil v upravljanje še grajski kompleks in tako pridobil večino sedanjih stavb s skoraj v celoti ohranjeno opremo lastnikov gradu Herbersteinov. Pred 60 leti (1963) je dobil ime Pokrajinski muzej Ptuj in po vzpostavitvi enote Ormož leta 2009 Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož. Muzejsko društvo Ptuj je bilo ustanovljeno 3. avgusta pred 130 leti.(1893)
Pred 110 leti (1913) je bila z najvišjo odločbo njegovega cesarsko kraljevega Apostolskega veličanstva – cesarja – tedanja nemška državna gimnazija v Gorici spremenjena v tri zavode: v nemško in italijansko realno in v slovensko klasično gimnazijo. To je bila tedaj edina slovenska državna gimnazija, a je delovala le v šolskem letu 1913/14, naslednje leto je morala zaradi vojne zapreti vrata, jeseni 1918 bi jo morali vnovič odpreti, a je zaradi epidemije gripe niso, potem pa je že sledila italijanska zasedba.
Nemško-italijansko-slovenski alpinist in pisatelj Julius Kugy se je rodil julija 1858. V študentskih časih je kot ljubiteljski botanik iskal skrivnostno rožo Scabioso trento, a je med iskanjem temeljito spoznal Julijske Alpe, ki so ga popolnoma očarale in pritegnile. Domači gorski vodniki so mu pomagali, da se je povzpel na številne tedaj še neosvojene vrhove Julijcev in tudi, da je že osvojene dosegal po novih smereh. Zaradi tega je znan tudi kot »odkritelj Julijskih Alp«. Julius Kugy je bil tudi velik povezovalec nemškega, italijanskega in slovenskega naroda. *Posnetek Je povedal zgodovinar dr. Branko Marušič. Med drugo svetovno vojno je iz koncentracijskega taborišča Dachau rešil veliko število Slovencev. Planinska zveza Slovenije mu je 3. avgusta pred 70 leti (1953) – v Trenti postavila spomenik, delo kiparja Jakoba Savinška. Spomenik je postavljen tako, da se Kugy ozira proti Jalovcu, ki je bil eden njegovih najljubših vrhov. Poleg tega so po njem poimenovane nekatere gorske poti, Kugyjeva polica v severni triglavski steni, Kugyjeva smer v Montažu in Kugyjeva učna pot v Nabrežini nad Trstom.
Pozabljeni slovenski premier Kartograf izza kmečke mize Letalski napad na Zidani most
Rektor dunajske univerze iz Svečine Predsednik Narodnega sveta za Koroško Katoliški duhovnik – raziskovalec teologije Primoža Trubarja
Pesnica in literarna publicistka Arhitekt, ki je reševal svetovno kulturno dediščino Od študentskega voditelja do diplomata
Literarno in prevajalsko delo gimnazijskega profesorja Začetki avtomobilske dobe na Slovenskem Literarna pot od nove romantike do realizma tridesetih let
Skladatelj krepil narodno zavest na Primorskem Gledališka kariera v Beogradu Slovenski liberalni voditelj
Portorož v zgodovinskih virih »Slovenia« iz pisma Valentinu Vodniku Pota primorske učiteljice
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Neveljaven email naslov