Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Poleti 1741 so nevihte z močnim dežjem, vetrom in točo pogosto ogrožale pridelek polj, sadovnjakov in vinogradov, zato se je 6. avgusta tistega leta pri molitvi za letino v cerkvi na Donački gori zbralo veliko romarjev, predvsem z Dravskega in Ptujskega polja ter iz Haloz. Želeli so se priporočiti zavetniku, svetemu Donatu, naj obvaruje njihov trud. Sredi bogoslužja pa je v cerkev udarila strela. Umrlo je 59 ljudi. Pokopali so jih v današnjem Vidmu pri Ptuju, pri Svetem Juriju in v Žetalah. To najbolj množično nesrečo zaradi udara strele na Slovenskem opisuje tudi vizitacijski zapisnik goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa.

Prvi slovenski tabor, mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti, je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, zadnji pa na današnji dan leta 1871 v Zgornjih Buhljah pri Grabštajnu na Koroškem. Zaradi francosko-pruske vojne, pa tudi zaradi točk dnevnega reda na taborih, ki naj bi netile sovraštvo med narodi in povzročale nerede, je vlada kmalu potem tabore prepovedala. Glavni govornik je bil Andrej Einspieler, katehet in profesor slovenščine na realki v Celovcu. Zavzemal se je za slovensko šolstvo na Koroškem in enakopravnost slovenskega jezika. Kot voditelj koroških Slovencev je že deset let prej zapisal: »Kdor ne dovoli narodu pouka v njegovem maternem jeziku, ubija ljudstvu omiko in je zlodejec človeštva.«

Gledališka igralka Mileva Zakrajšek je mladost preživela v Novem mestu; tam je nastopala v čitalniškem gledališču in igrala v orkestru. S poklicnim gledališčem se je kot igralka prvič srečala v Mariboru in si z uspešnim nastopom pri skoraj enainštiridesetih letih pridobila reden angažma. Razvila se je v vodilno igralko mariborskega Narodnega gledališča in ostala njegova članica do leta 1959. Pravi igralski razcvet je doživela po vojni, ko je postala žlahtna interpretka materinskih likov. Igrala je tudi v filmu; antologijska je zlasti njena vloga matere v filmu »Na svoji zemlji«. Mileva Zakrajšek je dvakrat dobila Prešernovo nagrado. Rodila se je leta 1885 v Postojni.

Zgodovinar in teolog  Janez Marolt je po študiju na Teološki in Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1990 doktoriral s tezo »Zgodovina naših krajev od leta 235 do 284 v luči Scriptores historiae avgustae«. Kot visokošolski učitelj je deloval na Pedagoški /kasneje Filozofski / fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je predaval starejšo zgodovino, stari Vzhod ter grško in rimsko zgodovino. Predaval je tudi na Oddelku za zgodovino in Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani ter medicinsko latinsko terminologijo na Medicinski fakulteti. V svojem delu se je med drugim posvetil kartuzijanom na Slovenskem, medicinski znanosti v antiki kot temelju njenega kasnejšega razvoja in antični arhitekturi. Deloval je v Zvezi zgodovinskih društev Slovenije in zelo dejavno v domačem okolju, kjer je leta 2016 prevzel naloge glavnega urednika zbornika »Pod Homškim hribom« v katerem je predstavljena zgodovina vasi Šmarca, Nožice, Homec in Preserje. *Posnetek   Zgodovinar in teolog Janez Marolt se je rodil pred 80 leti (1943) v kraju Nožice v bližini Radomelj.