Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja

Pesnik in  politik  Lovro Toman je bil avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, ki je leta 1848 izšel na Dunaju. V zgodovino se je zapisal že kot šestošolec s prvim javnim slovenskim govorom – v čast ljubljanskega župana Janeza Nepomuka Hradeckega je namreč v slovenščini recitiral Prešernove ode. Najprej je študiral filozofijo v Ljubljani, potem pa pravo na Dunaju in v Gradcu. Po poroki s pisateljico Josipino Urbančič - Turnograjsko je začel politično kariero. Leta 1861 je postal deželni in državni poslanec. Kot politik in poslanec je bil proti dualizmu med Ogrsko in deželami, zastopanimi v državnem zboru, dosledno je spoštoval uporabo slovenščine in se zavzemal zanjo. V ta namen se je zavzemal tudi za ustanovitev Slovenske matice, po ustanovitvi leta 1865 pa je postal njen prvi predsednik. Lovro Toman, ki je bil tudi pobudnik postavitve Prešernovega spomenika v Ljubljani in slovesnosti ob 100. obletnici rojstva Valentina Vodnika, se je rodil leta 1827 v Kamni Gorici.

Poznejši pravnik Fran Eller je maturiral v Beljaku in nato v Gradcu najprej študiral zgodovino, zemljepis in slavistiko, nato se je posvetil študiju prava in v prvih letih 20. stoletja služboval kot davčni uradnik v Ljubljani, Litiji, Novem mestu in na Dunaju. Po prevratu leta 1918 je prišel v Ljubljano in postal sodelavec poverjeništva za finance pri narodni vladi. Maja 1920 je bil imenovan za rednega profesorja finančnih ved in finančnega prava na univerzi v Ljubljani. Pred 100 leti (1923) je v Narodno-gospodarskem vestniku objavil daljšo razpravo z naslovom Naš vladni načrt o neposrednih davkih. Objavil je več člankov o finančnih vprašanjih, še posebno davčnih. Že kot dijak se je uveljavil v literarnih krogih in bil povezan z  Ivanom Cankarjem in Franom Govekarjem. S svojo prozo in pesmimi je sodeloval v reviji Ljubljanski zvon. Kot zaveden koroški Slovenec je bil eden tistih, ki jih je izguba koroških ozemelj na podlagi plebiscita še posebno prizadela. Izraz tega je njegova pesniška zbirka z naslovom Koroške pesmi, ki je izšla leta 1947. Pravnik in pesnik Fran Eller se je rodil pred 150 leti (1873) pri Devici Mariji na Zilji.

Starši pisatelja in politika Lovra Kuharja so bili najemniki na posestvih grofa Thurna. Po številnih selitvah so se ustalili na Prežihovini, ki je močno zaznamovala Kuharjevo literarno ustvarjanje. Nadel si je ime po svojem novem domu – Prežihov – in ime Lovro zamenjal s koroško narečno različico Voranc. Prvo zbirko petih povesti je izdal leta 1925, vendar se z njo še ni mogel popolnoma uveljaviti. Deset let pozneje je začela revija Sodobnost objavljati novele, ki jih je zbral v klasični knjigi naše literature, Samorastnikih. Kot eden vodilnih mož Komunistične partije Jugoslavije je bil resen protikandidat Titu, s katerim pa se je leta 1939 sprl. Do začetka druge svetovne vojne se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju, a je z ustanovitvijo Osvobodilne fronte znova obudil svojo politično dejavnost. Na začetku leta 1943 so ga aretirali rojaki, slovenski pripadniki protikomunistične milice, in ga izročili Italijanom. Literarna zgodovina Prežihovega Voranca uvršča med predstavnike socialnega realizma. To je postal z romanom Požganica, v katerem je upodobil boj za svobodo Koroške, vojnim romanom Doberdob in romanom Jamnica, s katerim je prikazal življenje v svojih rojstnih Kôtljah. Napisal je tudi več novel, potopisov in mladinskih del. Prisluhnili bomo odlomku novele Vodnjak, pripoveduje Boris Kralj. *Posnetek Lovro Kuhar – Prežihov Voranc se je rodil pred 130-imi leti (1893) v Kotnikovi bajti v Podgôri pri Kôtljah na Koroškem.

Po sestanku šefa nacistične civilne uprave za Spodnjo Štajersko s funkcionarji Štajerske domovinske zveze in varnostne policije, ki je bil zadnje dni julija 1942  v Mariboru, so se začele množične aretacije svojcev sodelavcev odporniškega gibanja, padlih partizanov in ustreljenih talcev. Brutalni izgoni so bili del sistematičnega načrta zatreti narodnoosvobodilno gibanje na območju pod nadzorom sil tretjega rajha … *Posnetek  Pravi zgodovinar Boris Hajdinjak iz Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga v Mariboru.