Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Zdravnik Mavricij Rus se je po študiju na Dunaju najprej zaposlil v bolnišnici v Novem mestu. Leta 1909 je postal prvi šolski zdravnik v Ljubljani, od leta 1920 do leta 1945 pa je bil ljubljanski mestni fizik. Že leta 1901 je na Dunaju organiziral študentski shod za ustanovitev slovenske univerze. Med drugim je preučeval zgodovino zdravstva, napisal prvo poročilo o šolskem zdravstvu v Sloveniji, kot mestni fizik pa je pisal izčrpna poročila o zdravju Ljubljančanov. Zdravnik Mavricij Rus, ki je bil sedem let tudi predsednik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino, se je rodil leta 1879 v Maténji vasi pri Postojni.

Valter Bohinec je z disertacijo "Vertikalno premikanje prebivalstva v južnem pritočju Drave v letih od 1880 do 1910" leta 1921 promoviral na ljubljanski univerzi kot prvi geograf. Zemljepis in zgodovino je študiral na Dunaju, v Zagrebu in Neaplju. Leta 1925 je bil eden izmed ustanoviteljev in nekaj časa tudi predsednik Geografskega društva Slovenije, predsednik društva za raziskovanje jam Slovenije in Speleološke zveze Jugoslavije ter častni predsednik Jamarske zveze Slovenije. Bil je eden najuglednejših geografskih raziskovalcev pri nas. Pomembno je tudi njegovo kartografsko delo, saj je sodeloval pri izdelavi vrste zemljevidov Slovenije v različnih merilih in izvedbah ter bil avtor geografskih šolskih učbenikov. Geograf Valter Bohinec se je rodil leta 1898 v Voloskem pri Opatiji.

Operni in koncertni pevec Samo Smerkolj je sprva študiral pravo, nato pa solopetje pri glasbenih pedagogih Juliju Betettu in Bogu Leskovcu. Leta 1945 je v ljubljanski operi debitiral kot knez Igor v istoimenskem delu Aleksandra Porfirjeviča Borodina. Poslušajmo posnetek njegove interpretacije te vloge iz leta 1959. *Posnetek  Samo Smerkolj je nastopil v več kot sto vlogah, njegove umetniške stvaritve pa so pomenile velik prispevek k utrditvi ugleda osrednje slovenske operne hiše. Posvečal se je tudi koncertnemu petju. V letih 1949 in 1958 je prejel Prešernovo nagrado. Ob utemeljitvi za drugo Prešernovo nagrado je zapisano, da je Smerkoljeva stvaritev don Lorenza v Črnih maskah ena najpopolnejših v zgodovini slovenske opere.  Operni pevec, lirski baritonist Samo Smerkolj, se je rodil leta 1921 v Ljubljani.

Leta 1914, v obdobju prvih resnejših vojaških spopadov po napadu avstro-ogrskih sil na Srbijo, so avstrijski orožniki v gostilni na Vrhniki aretirali pisatelja Ivana Cankarja, tedaj največjo osebnost slovenskega kulturnega življenja. Podlaga za aretacijo je bila ovadba, da je v gostilni govoril »Srbom prijazne besede«. Ivana Cankarja so kmalu potem izpustili, vendar so ga pozneje spet aretirali. Tedaj je za šest tednov pristal v preiskovalnem zaporu vojaškega sodišča na Ljubljanskem gradu.