Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pridigar Jernej Basar je filozofijo in teologijo študiral na Dunaju in leta 1718 stopil v jezuitski red. Bil je pridigar v jezuitskih kolegijih v Trstu, Gorici, Celovcu in zadnja leta v ljubljanski stolnici. Za tisk je pripravil knjigo čisto drugačnih pridig, kot so tiste, ki jih najdemo pri Janezu Svetokriškem.  Basarjeve so bile jasno tematsko zastavljene in razumsko izpeljane, vendar z značilnimi baročnimi retoričnimi sredstvi. Pridigar Jernej Basar se je rodil pred 340 leti (1683) v Škofji Loki. 

Vladimir Kante, policijski uradnik in verjetno najpomembnejši obveščevalec Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani, se je rodil na današnji dan leta 1905 v Šmarjah pri Ajdovščini. Iz prava je doktoriral leta 1941, potem je bil v policijski službi, najprej v Beogradu in pozneje v Ljubljani. Kot vodja političnega oddelka in pomočnik upravnika politične policije v Ljubljani si je prizadeval za human odnos do zapornikov. Ob kapitulaciji Jugoslavije 1941 je dosegel, da so uničili del policijskega arhiva s seznami nasprotnikov okupacijskih oblasti in komunistov. Takoj je začel sodelovati z Osvobodilno fronto in postal njen najpomembnejši obveščevalec pri ljubljanski policiji. Obveščanje je nadaljeval tudi pod nemško okupacijo. Zaradi izdaje je bil Vladimir Kante februarja leta 1945 aretiran, mučen in dvakrat obešen – prvič neuspešno, saj so mu prijateljski sodelavci v policiji narezali vrv. Slovenska javnost je za njegovo usodo izvedela šele v osemdesetih letih, verjetno zato, ker so bili številni njegovi sodelavci tedaj še živi. Kantetova tragična zgodba je brez dvoma povezana z vprašanjem gestapovskega vdora v Osvobodilno fronto in zato tudi z obračuni med politično izpostavljenimi posamezniki in skupinami, ki so trajali še desetletja po drugi svetovni vojni.

Skladateljica Breda Šček  je po končanem učiteljišču študirala še klavir in kompozicijo na tržaškem konservatoriju, leta 1930 pa je na glasbenem liceju v Bologni diplomirala iz solopetja. Pri skladanju se je omejila predvsem na zborovsko glasbo in samospeve ter napisala več priredb ljudskih pesmi. Napisala je več kot šeststo skladb, tudi dve kantati in zbirko klavirskih del. Slišali bomo odlomek njene pesmi z naslovom Tiho pada mraka. Zapela bo Dekliška vokalna skupina Emil Komel, dirigentka Damijana Čevdek Jug.. *Posnetek Skladateljica Breda Šček, ki je nekaj časa živela tudi pri bratu Virgilu (duhovniku, narodnem buditelju in kulturnem delavcu v Avberju), se je rodila pred 130-imi leti (1893) v Trstu.

20. avgusta 1933 so v Mostah na vzhodu Ljubljane odprli za promet prvo civilno letališče na Slovenskem. Po prvi svetovni vojni je bilo najprej ustanovljeno jugoslovansko podjetje za zračni promet Aeroput, prva redna proga je bila med Zagrebom in Beogradom, v Sloveniji pa so za potniški promet uporabljali vojaško in športno letališče v Šiški. Z odprtjem letališča v Polju je bil vzpostavljen letalski promet do Zagreba in Beograda, že naslednje leto pa tudi do Celovca in na Dunaj.  Letališče v Polju pri Ljubljani so za potniški promet uporabljali do leta 1964, ko je bilo odprto letališče na Spodnjem Brniku, še dobro desetletje potem pa je bilo namenjeno vojaškemu in športnemu letalstvu.