Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna

Vinko Beličič je leta 1940 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike in se nato izpopolnjeval v Milanu. Med drugo svetovno vojno je poučeval na uršulinski dekliški gimnaziji v Ljubljani, leta 1945 pa se je umaknil v Trst. Tam je učil v slovenskih srednjih šolah, sodeloval na Radiu Trst A, sestavljal šolske učbenike in prevajal. Pisal je v zamejske in zdomske publikacije, v domovini pa so bile njegove knjige zaradi ideološke usmeritve do osamosvojitve prepovedane. Kot pesnik se je predstavil najprej z zbirko “Češminov grm” z impresionistično liriko, motivno vezano na Belo krajino, v poznejših zbirkah “Pot iz doline” in “Gmajna” pa tudi na tržaški Kras; pokrajinski opredeljenosti se je pridružila še ostra refleksija izgnanstva. Pisal je tudi črtice in povesti ter prevedel vrsto dramskih besedil za slovenski radio v Trstu. Vinko Beličič se je rodil pred 110 leti (1913) v Črnomlju.

Oceanograf in meteorolog France Bernot je zaradi očetovega železničarskega poklica otroštvo preživel v različnih slovenskih krajih. Kot gimnazijec je postal aktivist Osvobodilne fronte in nato interniranec v Gonarsu. Po vojni je diplomiral iz geografije in leta 1971 kot prvi slovenski fizični oceanograf doktoriral pri Svetozarju Ilešiču s temo: Spreminjanje temperaturnih in slanostnih razmer severnega Jadrana v korelaciji z dotokom rečne vode. Leta 1965 se je udeležil raziskovalne ekspedicije po severnem Jadranu z ladjo Argonavt. Sodelavci Zavoda za raziskave morja so na teh potovanjih opravljali fizikalno-kemijske meritve, Bernot pa je izvajal meteorološke meritve in opazovanja. Pozneje se je posvetil raziskovanju snežnih pojavov in plazov, bil sprejet  v Gorsko reševalno službo ter si v sodelovanju s Civilno zaščito prizadeval za ustanovitev Službe za sneg in plazove pri Hidrometeorološkem zavodu Republike Slovenije. Izdelal je osnove za kataster snežnih plazov pri nas, opravil pripravljalna dela za mrežo lavinskih opazovalnic in šolal opazovalce. Svoje delo je redno predstavljal v medijih. Vrsto let se je kot »planinski prijatelj« ob petkih zjutraj živo oglašal v radijske oddaje športnega novinarja Staneta Ureka. Oceanograf in meteorolog France Bernot se je rodil pred 100 leti (1923) v Brezinah v današnji občini Brežice.

19. avgusta 1946 je lovsko letalo JAK 3 Jugoslovanskega vojnega letalstva iz 254. letalskega polka nad okolico Bleda sestrelilo neoboroženo transportno letalo ameriške vojske C-47. Letalo je med preletom iz Furlanije v avstrijsko Koroško kršilo jugoslovanski zračni prostor. Umrlo je pet članov posadke. Na slovenskem nebu se je tako zgodil eden prvih vojaških incidentov hladne vojne. Fatalna sestrelitev, kot so jo poimenovali ameriški mediji, je povzročila hudo zaostritev odnosov med državama. Prav v tem času so na pariški mirovni konferenci reševali vprašanje državne pripadnosti Gorice. Ni treba posebej poudarjati, kako je dogodek vplival na odločanje ameriške delegacije.

Hidroelektrarno Vuhred na Dravi je leta 1952 začelo graditi mariborsko podjetje Tehnogradnje pod vodstvom inženirja Borisa Pipana. To je bila prva v celotni tedanji Jugoslaviji zgrajena elektrarna, ki je bila projektirana in zgrajena na podlagi izkušenj domačih strokovnjakov ter opremljena samo z domačo,  jugoslovansko opremo. Na današnji dan leta 1958 se je z zagonom tretjega agregata elektrarne Vuhred začelo njeno polno obratovanje.