Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča

Kemik, zdravnik in Nobelov nagrajenec Friderik Pregl se je po osnovni šoli in klasični gimnaziji v Ljubljani zaradi očetove smrti z materjo preselil v Gradec. *Posnetek   Je povedal kemik profesor doktor Stane Pejovnik. Pregl je v Gradcu študiral medicino in se izpopolnjeval pri vrhunskih strokovnjakih za fiziološko kemijo. Dobil je mesto predstojnika medicinsko-kemijskega instituta v Gradcu. Leta 1910 je sprejel redno profesuro in predstojniško mesto za medicinsko kemijo na univerzi v Innsbrucku, vendar se je čez tri leta vrnil v Gradec; tam je bil vse do smrti redni profesor za uporabno medicinsko kemijo, v letih 1920 in 1921 pa tudi rektor graške univerze. Za odkritje »originalne metode mikroanalize organskih snovi« je pred 100 leti (1923) prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Večino denarnega dela nagrade je namenil graški univerzi za graditev laboratorijev. Friderik Pregl je edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je samostojno prejel Nobelovo nagrado. Rodil se je leta 1869 v Ljubljani.

Postojna je bila v prvem desetletju prejšnjega stoletja živahen kraj s približno 2.000 prebivalci. Bila je sedež okrajnega glavarstva in sodišča, imela je bolnišnico, lekarno in meščansko šolo, razvito društveno in turistično dejavnost, saj je bilo za domače in tuje obiskovalce Postojnske jame odlično poskrbljeno. Zato, pa tudi zaradi pomembne geografske lege med Ljubljano, Trstom, Gorico in Reko, skozi Postojno pa sta tekli tudi glavna državna cesta in železniška proga Dunaj–Trst, je avstro-ogrski cesar Franc Jožef leta 1909 trg Postojno povzdignil v mesto.

Z ustanovitvijo južnoslovanske države, poznejše Kraljevine Jugoslavije, se je slovenskemu gospodarstvu odprlo novo, do tedaj manj znano tržišče v drugih delih države. Da bi tako rojakom kot tujini prikazali zmogljivosti in ponudbo slovenskega gospodarstva, so se odločili organizirati sejemske prireditve. Po obširnih pripravah so leta 1921 v Ljubljani, tam, kjer je danes tivolsko parkirišče, pripravili »prvi vzorčni velesejem«, kakor so ga imenovali. Pobudo zanj je dala zbornica za trgovino, obrt in industrijo, “da pokažemo Srbom in Hrvatom, kaj imamo, da si zasiguramo tamošnji trg.” Do leta 1924 so bile jeseni le vzorčne razstave, nato pa sta bili vsako leto dve prireditvi, spomladi vzorčni sejem ter jeseni kulturna in gospodarska razstava, imenovana Ljubljana v jeseni; dobivali sta tudi mednarodno razsežnost. V desetih letih se jih je udeležilo približno četrt milijona obiskovalcev. To je bil začetek sodobne sejemske dejavnosti v Sloveniji in tedanji Kraljevini Jugoslaviji.

Danilo Bezlaj je bil diplomirani pravnik in absolvent akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Svojo igralsko pot je začel v Mestnem gledališču ljubljanskem. Tam je bil zaposlen od leta 1951 do upokojitve leta 1984. V tem gledališču je igral več kot sto karakternih, komičnih in grotesknih likov. Eden njegovih najbolj znanih nastopov je bil v Strniševih Ljudožercih, saj je z vlogo Smrti ustvaril eno prelomnih stvaritev v zgodovini slovenskega gledališča. Danilo Bezlaj, ki je za svoje gledališko delo leta 1982 prejel nagrado Prešernovega sklada, se je rodil leta 1921 v Ljubljani.