Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Sedmega septembra 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. Zakon o zemljiški odvezi je največji in trajni dosežek tako imenovane marčne revolucije tik pred tem. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pogledu. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izhajajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. Pri oblikovanju zakona so sodelovali tudi poslanci iz slovenskih dežel, njihov delež pa je bil pomemben predvsem v komisiji, ki je reševala vprašanje odškodnine za odpravljene kmečke obveznosti.

Narodopisec in pesnik Emil Korytko je bil potomec nekdanje ukrajinske, pozneje pa polonizirane plemiške družine. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, a so ga avstrijske oblasti kmalu aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter organiziral načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Narodopisec in pesnik Emil Korytko  se je rodil pred 210 leti (1813) v vasi Žežava pri Zalesczykih, na desnem bregu Dnjestra v takratni avstrijski Galiciji; vas se danes imenuje Zelenyi Hai in je del Ukrajine.

Arhitekt Niko Kralj velja za utemeljitelja slovenskega industrijskega oblikovanja. Po prihodu v tovarno Stol je ustanovil njen razvojni oddelek in biro za oblikovanje. Leta 1957 je odšel na študijsko izpopolnjevanje v Stockholm, kjer je spoznal skandinavsko oblikovalsko kulturo, kar je vplivalo na njegov oblikovalski pogled in na razvoj oblikovanja pri nas. *Posnetek Kot vodilni industrijski oblikovalec predvsem sedežnega pohištva se je leta 1952 proslavil s serijo stolov rex 120 in tri leta pozneje z zložljivim stolom rex, ki se izdeluje še danes. Oba modela veljata za oblikovalska dosežka svetovnega formata. Niko Kralj se je trudil za ugled domačega oblikovanja v svetovnem merilu. To se je kazalo predvsem z nastopi na mednarodnih razstavah, udeležbo na mednarodnih natečajih, v pedagoškem delu, s številnimi zapisi v časopisih in revijah ter v uvajanju novosti in izboljšav, saj je prijavil kar 118 patentov. Šved Erik Berglund je leta 1960 zapisal, da če bi imela Jugoslavija več tovarn s podobno proizvodnjo, kot jo je imela tovarna Stol pod Kraljevim vodstvom, bi postala vodilna pohištvena dežela. Arhitekt in oblikovalec Niko Kralj se je rodil leta 1920 na Zavŕhu pri Trojanah.

Septembra pred 90 leti (1933) je prefekt Videmske pokrajine ob podpori škofa Giuseppa Nogare izdal odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika v pridigah, petju, molitvi in krščanskem nauku v cerkvah Slovenske Benečije. S tem so odstranili še edino narodno pravico, ki so jo Beneški Slovenci ohranili po pridružitvi Italiji.