Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo
Znanstvenica v vinarstvu
Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in skladatelj Stanko Premrl je osrednja osebnost v slovenski cerkveni glasbi 20. stoletja. Usmeril jo je od cecilijanstva ter jo vsestransko in temeljito prenovil, tako da je začela slediti sodobnim evropskim glasbenim tokovom, ne da bi izgubila narodne korenine. Bil je eden izmed najplodovitejših skladateljev, saj je objavil več kot dva tisoč del. Uveljavile so se zlasti njegove številne cerkvene in posvetne zborovske skladbe, med drugimi tudi uglasbitev Prešernove Zdravljice. Prva izvedba skladbe je bila z zborom Glasbene matice in dirigentom Matejem Hubadom v Unionski dvorani v Ljubljani 17. novembra 1917. Doživela je "viharno razpoloženje občinstva". Zdravljica je leta 1990 postala slovenska himna. Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Šentvidu v Vipavski dolini, današnjem Podnanosu.
Viktor Gostiša je študiral rudarstvo na Češkem in v Avstriji; tam je leta 1907 tudi diplomiral ter nato kot rudarski inšpektor deželne vlade služboval v Bosni in Hercegovini. Po prvi svetovni vojni je v Sloveniji postavil temelje za širši razvoj tedaj majhnih premogovnikov v Velenju in Zabukovici. Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja je kot generalni direktor vodil celotno rudarstvo jugoslovanske kraljevine. Predaval je tudi na tehniški fakulteti v Ljubljani ter opremil laboratorij za bogatenje mineralnih surovin. Bil je med prvimi pri nas, ki so to raziskovali. Viktor Gostiša, ki je bil tudi prvi predsednik Društva rudarskih in topilniških inženirjev Jugoslavije, se je rodil pred 140 leti (1883) v Idriji.
Enologinja Slavica Šikovec je po gimnaziji na Ptuju in v Murski Soboti študirala na tedanji agronomski fakulteti v Ljubljani. Specializirala se je za vinogradništvo in vinarstvo in leta 1964 ubranila doktorsko disertacijo na temo vpliv polifenolov na vrelno fiziologijo kvasnic pri pridelavi penečih se vin. 36 let je bila predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Sodelovala je pri kartiranju in rajonizaciji vinogradniških zemljišč v Podravju in napisala več knjig, med drugimi Malo kletarstvo, Sodobno kletarjenje in Za vsakogar nekaj o vinu *Posnetek Enologinja Slavica Šikovec, tudi častna občanka Ljutomera, se je rodila leta 1929 v vasi Grabe v občini Križevci.
Leta 1989 je tedanja slovenska skupščina razglasila tri ustavne amandmaje in naredila nov korak na poti k samostojnosti. Z njimi je določila, da se v Republiki Sloveniji ne uporabljajo določbe ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki niso v skladu s slovensko ustavo, da lahko le Skupščina Slovenije določi, kateri zvezni predpisi, izdani do uveljavitve teh amandmajev, se pri nas ne uporabljajo. Skupščina je s sprejetimi ustavnimi amandmaji prevzela odločanje o služenju vojaškega roka, teritorialni obrambi in njenem poveljniku ter višini in načinu financiranja Jugoslovanske ljudske armade.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo
Znanstvenica v vinarstvu
Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in skladatelj Stanko Premrl je osrednja osebnost v slovenski cerkveni glasbi 20. stoletja. Usmeril jo je od cecilijanstva ter jo vsestransko in temeljito prenovil, tako da je začela slediti sodobnim evropskim glasbenim tokovom, ne da bi izgubila narodne korenine. Bil je eden izmed najplodovitejših skladateljev, saj je objavil več kot dva tisoč del. Uveljavile so se zlasti njegove številne cerkvene in posvetne zborovske skladbe, med drugimi tudi uglasbitev Prešernove Zdravljice. Prva izvedba skladbe je bila z zborom Glasbene matice in dirigentom Matejem Hubadom v Unionski dvorani v Ljubljani 17. novembra 1917. Doživela je "viharno razpoloženje občinstva". Zdravljica je leta 1990 postala slovenska himna. Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Šentvidu v Vipavski dolini, današnjem Podnanosu.
Viktor Gostiša je študiral rudarstvo na Češkem in v Avstriji; tam je leta 1907 tudi diplomiral ter nato kot rudarski inšpektor deželne vlade služboval v Bosni in Hercegovini. Po prvi svetovni vojni je v Sloveniji postavil temelje za širši razvoj tedaj majhnih premogovnikov v Velenju in Zabukovici. Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja je kot generalni direktor vodil celotno rudarstvo jugoslovanske kraljevine. Predaval je tudi na tehniški fakulteti v Ljubljani ter opremil laboratorij za bogatenje mineralnih surovin. Bil je med prvimi pri nas, ki so to raziskovali. Viktor Gostiša, ki je bil tudi prvi predsednik Društva rudarskih in topilniških inženirjev Jugoslavije, se je rodil pred 140 leti (1883) v Idriji.
Enologinja Slavica Šikovec je po gimnaziji na Ptuju in v Murski Soboti študirala na tedanji agronomski fakulteti v Ljubljani. Specializirala se je za vinogradništvo in vinarstvo in leta 1964 ubranila doktorsko disertacijo na temo vpliv polifenolov na vrelno fiziologijo kvasnic pri pridelavi penečih se vin. 36 let je bila predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Sodelovala je pri kartiranju in rajonizaciji vinogradniških zemljišč v Podravju in napisala več knjig, med drugimi Malo kletarstvo, Sodobno kletarjenje in Za vsakogar nekaj o vinu *Posnetek Enologinja Slavica Šikovec, tudi častna občanka Ljutomera, se je rodila leta 1929 v vasi Grabe v občini Križevci.
Leta 1989 je tedanja slovenska skupščina razglasila tri ustavne amandmaje in naredila nov korak na poti k samostojnosti. Z njimi je določila, da se v Republiki Sloveniji ne uporabljajo določbe ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki niso v skladu s slovensko ustavo, da lahko le Skupščina Slovenije določi, kateri zvezni predpisi, izdani do uveljavitve teh amandmajev, se pri nas ne uporabljajo. Skupščina je s sprejetimi ustavnimi amandmaji prevzela odločanje o služenju vojaškega roka, teritorialni obrambi in njenem poveljniku ter višini in načinu financiranja Jugoslovanske ljudske armade.
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov