Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
23.09.2023 5 min

28. september - Viktor Gostiša (1884) predsednik jugoslovanskih rudarskih inženirjev

Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Duhovnik in skladatelj Stanko Premrl je osrednja osebnost v slovenski cerkveni glasbi 20. stoletja. Usmeril jo je od cecilijanstva ter jo vsestransko in temeljito prenovil, tako da je začela slediti sodobnim evropskim glasbenim tokovom, ne da bi izgubila narodne korenine.  Bil je eden izmed najplodovitejših skladateljev, saj je objavil več kot dva tisoč del. Uveljavile so se zlasti njegove številne cerkvene in posvetne zborovske skladbe, med drugimi tudi uglasbitev Prešernove Zdravljice. Prva izvedba skladbe je bila z zborom Glasbene matice in dirigentom Matejem Hubadom v Unionski dvorani v Ljubljani 17. novembra 1917. Doživela je "viharno razpoloženje občinstva". Zdravljica je leta 1990  postala slovenska himna. Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Šentvidu v Vipavski dolini, današnjem Podnanosu.

 

Viktor Gostiša je študiral rudarstvo na Češkem in v Avstriji; tam je leta 1907 tudi diplomiral ter nato kot rudarski inšpektor deželne vlade služboval v Bosni in Hercegovini. Po prvi svetovni vojni je v Sloveniji postavil temelje za širši razvoj tedaj majhnih premogovnikov v Velenju in Zabukovici. Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja je kot generalni direktor vodil celotno rudarstvo jugoslovanske kraljevine. Predaval je tudi na tehniški fakulteti v Ljubljani ter opremil laboratorij za bogatenje mineralnih surovin. Bil je med prvimi pri nas, ki so to raziskovali. Viktor Gostiša, ki je bil tudi prvi predsednik Društva rudarskih in topilniških inženirjev Jugoslavije, se je rodil pred 140 leti (1883) v Idriji.

 

 Enologinja Slavica Šikovec je po gimnaziji na Ptuju in v Murski Soboti študirala na tedanji agronomski fakulteti v Ljubljani. Specializirala se je za vinogradništvo in vinarstvo in leta 1964 ubranila doktorsko disertacijo na temo vpliv polifenolov na vrelno fiziologijo kvasnic pri pridelavi penečih se vin. 36 let je bila predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Sodelovala je pri kartiranju in rajonizaciji vinogradniških zemljišč v Podravju in napisala več knjig, med drugimi Malo kletarstvo, Sodobno kletarjenje in Za vsakogar nekaj o vinu *Posnetek Enologinja Slavica Šikovec, tudi častna občanka Ljutomera, se je rodila leta 1929 v vasi Grabe v občini Križevci.

 

Leta 1989 je tedanja slovenska skupščina razglasila tri ustavne amandmaje in naredila nov korak na poti k samostojnosti. Z njimi je določila, da se v Republiki Sloveniji ne uporabljajo določbe ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki niso v skladu s slovensko ustavo, da lahko le Skupščina Slovenije določi, kateri zvezni predpisi, izdani do uveljavitve teh amandmajev, se pri nas ne uporabljajo. Skupščina je s sprejetimi ustavnimi amandmaji prevzela odločanje o služenju vojaškega roka, teritorialni obrambi in njenem poveljniku ter višini in načinu financiranja Jugoslovanske ljudske armade.


Na današnji dan

6404 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

23.09.2023 5 min

28. september - Viktor Gostiša (1884) predsednik jugoslovanskih rudarskih inženirjev

Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Duhovnik in skladatelj Stanko Premrl je osrednja osebnost v slovenski cerkveni glasbi 20. stoletja. Usmeril jo je od cecilijanstva ter jo vsestransko in temeljito prenovil, tako da je začela slediti sodobnim evropskim glasbenim tokovom, ne da bi izgubila narodne korenine.  Bil je eden izmed najplodovitejših skladateljev, saj je objavil več kot dva tisoč del. Uveljavile so se zlasti njegove številne cerkvene in posvetne zborovske skladbe, med drugimi tudi uglasbitev Prešernove Zdravljice. Prva izvedba skladbe je bila z zborom Glasbene matice in dirigentom Matejem Hubadom v Unionski dvorani v Ljubljani 17. novembra 1917. Doživela je "viharno razpoloženje občinstva". Zdravljica je leta 1990  postala slovenska himna. Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Šentvidu v Vipavski dolini, današnjem Podnanosu.

 

Viktor Gostiša je študiral rudarstvo na Češkem in v Avstriji; tam je leta 1907 tudi diplomiral ter nato kot rudarski inšpektor deželne vlade služboval v Bosni in Hercegovini. Po prvi svetovni vojni je v Sloveniji postavil temelje za širši razvoj tedaj majhnih premogovnikov v Velenju in Zabukovici. Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja je kot generalni direktor vodil celotno rudarstvo jugoslovanske kraljevine. Predaval je tudi na tehniški fakulteti v Ljubljani ter opremil laboratorij za bogatenje mineralnih surovin. Bil je med prvimi pri nas, ki so to raziskovali. Viktor Gostiša, ki je bil tudi prvi predsednik Društva rudarskih in topilniških inženirjev Jugoslavije, se je rodil pred 140 leti (1883) v Idriji.

 

 Enologinja Slavica Šikovec je po gimnaziji na Ptuju in v Murski Soboti študirala na tedanji agronomski fakulteti v Ljubljani. Specializirala se je za vinogradništvo in vinarstvo in leta 1964 ubranila doktorsko disertacijo na temo vpliv polifenolov na vrelno fiziologijo kvasnic pri pridelavi penečih se vin. 36 let je bila predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Sodelovala je pri kartiranju in rajonizaciji vinogradniških zemljišč v Podravju in napisala več knjig, med drugimi Malo kletarstvo, Sodobno kletarjenje in Za vsakogar nekaj o vinu *Posnetek Enologinja Slavica Šikovec, tudi častna občanka Ljutomera, se je rodila leta 1929 v vasi Grabe v občini Križevci.

 

Leta 1989 je tedanja slovenska skupščina razglasila tri ustavne amandmaje in naredila nov korak na poti k samostojnosti. Z njimi je določila, da se v Republiki Sloveniji ne uporabljajo določbe ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki niso v skladu s slovensko ustavo, da lahko le Skupščina Slovenije določi, kateri zvezni predpisi, izdani do uveljavitve teh amandmajev, se pri nas ne uporabljajo. Skupščina je s sprejetimi ustavnimi amandmaji prevzela odločanje o služenju vojaškega roka, teritorialni obrambi in njenem poveljniku ter višini in načinu financiranja Jugoslovanske ljudske armade.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov