Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pobude za zavarovanje posameznih naravnih znamenitosti, pojavile so se v drugi polovici 19. stoletja, so bile v veliki meri odziv na začetne posledice človekovega vpliva po industrijski revoluciji.

Prizadevanja za zavarovanje dela Julijskih Alp segajo v leto 1906, spodbudil pa jih je seizmolog in naravoslovec Albin Belar. Tedanje Ministrstvo za šume in rudnike pri beograjski vladi je aprila 1924 na pobudo Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, ki je deloval v okviru Muzejskega društva za Slovenijo, potrdilo izločitev in zavarovanje približno 1.400 hektarov velikega območja v Dolini Triglavskih jezer. Posestva Kranjskega verskega zaklada so bila takrat v državni upravi, kar je omogočilo sklenitev Zakupne pogodbe med upravljavcem, Direkcijo šum v Ljubljani in obema pobudnikoma za ustanovitev parka: Muzejskim društvom za Slovenijo in Slovenskim planinskim društvom.

S podpisom pogodbe je bil 1. julija pred 100 leti (1924) ustanovljen Alpski varstveni park.

S tem je bil prvič na Slovenskem vzpostavljen pravni varstveni režim, katerega cilj je bil ohranjanje narave. Alpski varstveni park je obsegal 1.400 hektarov, današnji Triglavski narodni park pa se razteza na skoraj 84.000 hektarih, oziroma na štirih odstotkih slovenskega ozemlja.