Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avantgardist novomeške pomladi
Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom
Velenje postane mesto
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po koncu prve svetovne vojne, razpadu avstro-ogrskega cesarstva in mirovnih pogajanjih je bilo že odločeno, da bo ozemlje blejsko-jeseniškega kota pripadlo italijanski državi, toda zgodil se je pomemben preobrat. Znanstvenik Mihajlo Pupin, ameriški elektrotehnik in izumitelj srbskega rodu, je kot osebni prijatelj predsednika Združenih držav Amerike Woodrowa Wilsona odločilno vplival na ugodno razmejitev jugoslovanskega ozemlja v svojem rojstnem Banatu, s svojo spomenico o Dalmaciji, Istri in Sloveniji, ki jo je aprila 1919 izročil Wilsonu, pa je pripomogel, da je Dalmacija pripadla južnoslovanski državi. V svojih spominih med drugim piše, da je, potem ko je izvedel, da so zavezniki Bled z okolico pripojili k Italiji, z osebnim posredovanjem pri predsedniku Wilsonu dosegel, da je ta preklical svoj podpis na že pripravljenem dokumentu. Blejski občinski svet je zato leta 1921 podprl predlog odbornika Franca Rusa in 20. septembra tistega leta podprl pobudo, da Mihajlo Pupin za zasluge pri ohranitvi njihovega kraja Sloveniji oziroma jugoslovanski državi postane častni občan Bleda.
6404 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avantgardist novomeške pomladi
Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom
Velenje postane mesto
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po koncu prve svetovne vojne, razpadu avstro-ogrskega cesarstva in mirovnih pogajanjih je bilo že odločeno, da bo ozemlje blejsko-jeseniškega kota pripadlo italijanski državi, toda zgodil se je pomemben preobrat. Znanstvenik Mihajlo Pupin, ameriški elektrotehnik in izumitelj srbskega rodu, je kot osebni prijatelj predsednika Združenih držav Amerike Woodrowa Wilsona odločilno vplival na ugodno razmejitev jugoslovanskega ozemlja v svojem rojstnem Banatu, s svojo spomenico o Dalmaciji, Istri in Sloveniji, ki jo je aprila 1919 izročil Wilsonu, pa je pripomogel, da je Dalmacija pripadla južnoslovanski državi. V svojih spominih med drugim piše, da je, potem ko je izvedel, da so zavezniki Bled z okolico pripojili k Italiji, z osebnim posredovanjem pri predsedniku Wilsonu dosegel, da je ta preklical svoj podpis na že pripravljenem dokumentu. Blejski občinski svet je zato leta 1921 podprl predlog odbornika Franca Rusa in 20. septembra tistega leta podprl pobudo, da Mihajlo Pupin za zasluge pri ohranitvi njihovega kraja Sloveniji oziroma jugoslovanski državi postane častni občan Bleda.
Neveljaven email naslov