Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle

Inženir, publicist in politik Dragotin Gustinčič je po opravljeni realki v Gorici in Ljubljani na Dunaju študiral tehniko, v Ženevi pa še naravoslovje.

Leta 1910 je postal član Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Zaradi fašističnega preganjanja je iz Trsta emigriral, sprva na Dunaj, leta 1931 pa v Moskvo. Tam je čez tri leta napisal delo:  Das nationale Problem der Slowenen. Pozneje naj bi ga prepisal in z naslovom Razvoj slovenskega narodnega vprašanja leta 1939 v Ljubljani  izdal Edvard Kardelj.

Teza o prepisu ima med slovenskimi zgodovinarji zagovornike in nasprotnike. *Posnetek MBL078 Gustinčič, 53s rij Gustinčič. Gustinčič je v svojem eseju utemeljil pravico slovenskega naroda do samoodločbe in vključitve samostojne slovenske federalne enote v revolucionarno oblikovano državno zvezo, ki bi čim bolj ustrezala narodnim interesom.

Stališče, da Slovenija ne sodi v Jugoslavijo, ampak da je del srednje Evrope, je tedaj ne le med komunisti veljalo za heretično in nesprejemljivo.

Po vojni je bil v Ljubljani prvi dekan ekonomske fakultete. Leta 1948 se je odločil za Informbiro in bil izključen iz Komunistične partije. Do marca 1951 je bil na Golem otoku. Šele pol leta pred smrtjo je bil na svojo željo spet sprejet v Zvezo komunistov.

Dragotin Gustinčič se je rodil leta 1882 v Gornji Košani v današnji občini Pivka.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*