Prva dentistična šola v nekdanji kraljevini Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem zgledu

Protireformacija je tudi v slovenskih deželah dosegla vrh z nastopom vladavine nadvojvode Ferdinanda II, ki je jeseni 1598 ukazal, da morajo v vseh deželnoknežjih mestih in trgih prenehati protestantska bogoslužja, predikanti pa morajo mesta zapustiti.

Leto pozneje je tudi plemstvu in meščanstvu ukazal, da se morata vrniti v katoliško vero ali pa zapustiti njegove dežele. V podporo Ferdinandovemu odloku so začele delovati protireformacijske verske komisije. Štajerski je načeloval sekovski škof Martin Brener, Kranjski pa ljubljanski škof Tomaž Hren. Komisije so v spremstvu vojaških oddelkov prečesale dežele, izganjale preostale pridigarje, rušile protestantske cerkve in pokopališča in sežigale protestantske knjige.

Ljubljanski škof Tomaž Hren in deželni glavar Jurij Lenkovič sta 16. januarja 1601 predse pozvala ljubljanske meščane, ki so sprejeli luteransko vero, in jim sporočila, da morajo tisti, ki se ji takoj ne odpovedo, zapustiti mesto v šestih tednih in treh dneh.

Ukazano jim je bilo tudi, da se ne smejo naseliti v nobeni od habsburških dežel, pred odhodom pa morajo prodati vse svoje premoženje, poplačati dolgove in dati dvoru desetino premoženja. Kot poroča Janez Vajkard Valvazor, je kljub tako ostrim ukrepom le šest ljubljanskih protestantov prestopilo h katoliški veri, drugi so se izselili.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*