Prva slovenska samostojna zbirka posvetnih pesmi Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo Slovenski komunisti zapustijo beograjski kongres

Slovensko planinsko društvo je kmalu po ustanovitvi v začetku devetdesetih let 19. stoletja začelo ustanavljati podružnice po slovenskih krajih. Te naj bi ohranjale podobo slovenskih gora, ki jih je prav takrat organizirano ponemčevalo nemško-avstrijsko planinsko društvo. Med prvimi je bila podružnica v Bórljah v zahodnem delu Ziljske doline na Koroškem. 

Ziljska podružnica Slovenskega planinskega društva je nastala 24. januarja 1900 na pobudo šestnajstih navdušenih članov tako imenovanega slovenskega omizja, za katerim so se poleg koroških Slovencev zbirali tudi zavedni Slovenci iz drugih krajev, ki so po večini službovali na državni železnici v Beljaku.

Tajnik podružnice je postal Alojzij Knafelc, med planinci znan po planinskih markacijah. Ziljska podružnica se je pozneje preimenovala v Koroško podružnico Slovenskega planinskega društva in je delovala do usodnega plebiscita. Zdaj njeno delo nadaljuje Slovensko planinsko društvo v Celovcu.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*