Pionir montažne stanovanjske gradnje v Sloveniji Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Epidemija črnih koz

Nemčija in Italija sta zgodaj zjutraj na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, brez vojne napovedi napadli Kraljevino Jugoslavijo.

Dva dneva so se bojevali predvsem ob meji, razen v Prekmurju, ki ga je nemška vojska zasedla takoj. Madžarska se je v vojno vključila šele pozneje, ko je jugoslovanska vojska že razpadla. Napad je bil posledica odpora proti podpisu trojnega pakta, zato so najvišji nacistični voditelji sprejeli odločitev, da bodo Jugoslavijo popolnoma uničili. Pri tem so v svoj načrt za napad vključili tudi Italijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, v zameno za pomoč pa so obljubili dele jugoslovanskega ozemlja. Nemško letalstvo je silovito bombardiralo Beograd – v več zaporednih napadih je bilo ubitih več kot 20.000 ljudi. *Posn.

Se trenutka, ko je izvedel, da se je začela vojna, spominja književnik Zorko Simčič.

Prvi dan vojne je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za Slovenijo, politično predstavništvo Slovencev med aprilsko vojno. Na pobudo bana Natlačena ga je sestavljalo pet predstavnikov Slovenske ljudske stranke in po en predstavnik Jugoslovanske narodne stranke, Narodne radikalne stranke, Socialistične stranke in Samostojne demokratske stranke. V njem pa ni bilo zastopnika Komunistične stranke, čeprav je ponujala sodelovanje; odklonili so jo, češ da ni legalna stranka. Narodni svet se je najprej trudil ohraniti čim več gospodarskih objektov, v zaledju pa je pozival k miru in redu. Pozneje se je razglasil za slovenskega suverena, se poskušal pogajati z Nemci in nato z Italijani, vendar zaman. Zadnjič se je sešel 17. aprila, naslednji dan pa je moral oblast izročiti italijanskemu civilnemu komisarju Grazioliju.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*