Zbiralec ljudske literarne dediščine Prvi slovenski umetnik, ki je razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana Redovnik, nabožni pisec, slovničar in avtor slovarjev Marko Pohlin se je šolal v Novem mestu in v Ljubljani, okoli leta 1754 pa je stopil v red bosonogih avguštincev. Sprva je deloval kot pridigar in vikar, pozneje kot učitelj redovniških pripravnikov. Izdelal je obsežen, pretehtan in potrebam prilagojen prerodni slovstveni načrt in ga postopno uresničeval. Napisal je približno 50 del, večino v slovenščini, med drugim “Abecediko”, prvo slovensko računico z naslovom “Bukuvce za rajtengo” in več molitvenikov, bil je pobudnik almanaha “Pisanice od lepeh umetnosti”. Njegova Kranjska gramatika iz leta 1786 je spodbudila nov val pisateljevanja v slovenščini. Pohlinovo najpomembnejše slovarsko delo je “Tu malu besediše treh jezikov”, prvi tiskani slovar s slovenskimi iztočnicami; v njem je skoraj 13.000 besed. Marko Pohlin, ki ga upravičeno štejemo za pobudnika slovenskega književnega preroda, se je rodil pred 290 leti (1735) v Ljubljani.