Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
239 epizod
239 epizod
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Kobilarna Lipica ima od leta 1996 status spomenika državnega pomena, še nekaj stoletij dlje v preteklost pa sega njena ustanovitev. To je bilo 19. maja 1580 in prav zaradi tega podatka si lahko lasti oznako »zibelka lipicanca«, druge kobilarne s temi konji so namreč nastale pozneje v 19. stoletju. Čeprav je tradicija reje lipicanca dolga, je šele dobre dve leti vpisana na reprezentativni Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine in pravzaprav zajema mnogo več, kot le rejo konja.
V aktualni sezoni naših naPOTkov smo že bili v Idriji in podrobneje spoznali klekljanje čipk, ki je od leta 2018 uradno vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Še šest let prej, torej leta 2012, pa je bila na seznam dodana tudi dediščina živega srebra, ki si jo Idrija deli s španskim mestom Almadén. Živo srebro je redka in edina pri sobni temperaturi tekoča kovina, ki je bila dolgo nenadomestljiva v različnih tehničnih, kemičnih in industrijskih postopkih. Za dediščino živega srebra, vključno z rudnikom, ki že več desetletij ne obratuje več, pa je treba ustrezno skrbeti in ohranjati spomin na dejavnost, ki je Idrijo postavila na svetovni zemljevid.
Od prvih odkritij kolišč na Ljubljanskem barju letos mineva 150 let. Obsežna izkopavanja s konca 19. stoletja, sistematične raziskave v dvajsetem stoletju ter sodobne, predvsem z naravoslovnimi vedami okrepljene raziskave, so močno razširili vedenje o najstarejših stalnih prebivalcih Ljubljanske kotline. Ker se v tej sezoni naPOTkov podajamo na raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vpisane na Unescov seznam, se je Tadeja Bizilj odpravila na ljubljansko barje in tam s sogovornicama Majo Zupančič, strokovno sodelavko za turizem na Občini Ig, in Mašo Bratina, naravovarstveno svetovalko Krajinskega parka Ljubljansko barje, odkrivala tamkajšnji svet in izvedela več o njegovih prebivalcih.
Čipka je luknjičast okrasni izdelek iz sukanca, ki je že od nekdaj tudi pojem lepote, elegance in prestiža. Poznamo jih več vrst: lahko so pletene, kvačkane, šivane, vozlane ali klekljane, lahko so narejene ročno ali strojno. Le ena pa sodi med svetovno nesnovno dediščino človeštva. Od leta 2018 je namreč na Unescov seznam uvrščeno klekljanje čipk v Sloveniji. In ker je ročno klekljana čipka doma v Idriji, se je Špela Šebenik v naPOTKih odpravila v to mesto, ki sicer slovi še po enem zakladu kulturne dediščine: dediščini živega srebra.
Na 1067 kvadratnih metrih površine se razprostira Geopark Karavanke, čezmejno območje, ki poteka čez 5 slovenskih in 9 avstrijskih občin. Od leta 2013 je geopark, ki smo ga obiskali v tokratnih naPOTkih tudi del Evropske mreže geoparkov, ter tudi del Globalne mreže geoparkov pod okriljem organizacije UNESCO. Čudovita pokrajina pa ni zanimiva le zaradi pestre ponudbe športnih aktivnosti, temveč tudi zaradi bogate geološke in kulturne dediščine - gre namreč za območje, kjer je bilo nekoč morje, podmorski vulkan, še vedno pa območje Koroške in Avstrijske Koroške zanimivo zaradi jam, nekdanjih rudnikov, jezer in muzejev. Pozimi pa se lahko preizkusimo tudi v krpljanju - Slovencem nekoliko manj poznanem športu.
Nepretrgana oskrba in podpora med naravnimi procesi med nosečnostjo, porodom in takoj po rojstvu. To je poslanstvo babic. Na naših tleh že vsaj od 16. stoletja naprej. Slovenija je ena izmed osmih držav, ki so dosegle, da je babištvo na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva. V tokratnih naPOTkih smo obiskali kranjsko in brežiško porodnišnico.
V 19. sezoni Napotkov se bomo podali na raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vpisane na Unescov seznam. In ravno zato se je Lana Furlan odpravila v Park Škocjanske jame. V tej kraški jami z največjim podzemnim kanjonom v Evropi, visokim 146 metrov, je danes urejenih več kilometrov poti s kar 500 stopnicami. Kako so bile poti v Škocjanskih jamah videti včasih in kako so ta sistem jam odkrivali prvi raziskovalci, pa izveste v današnjih Napotkih.
18. sezono naših naPOTkov bomo sklenili z obiskom turistične kmetije Široko. Ta leži na 755-ih metrih nadmorske višine, v vasici Tolminski Lom, ki sodi v občino Tolmin. Že razgled s posestva Široko razkriva, da gre za posebno območje, kjer se stikajo primorski, kraški in alpski svet. Kdo vse se ustavi na turistični kmetiji, s čim gostom postrežejo in s čim jih najbolj navdušijo, kaj predstavljata dva lesena laboda na vzpetini nad kmetijo in kaj je to Širokolandija?
Tam kjer se na poti iz Šentjurja proti Rogaški Slatini cesta tik pred tem zdraviliškim krajem odcepi levo strmo v breg, leži Spodnja Kostrivnica in Turistična kmetija Marjanca. Obrobljena s čudovitimi griči in razgledom na Boč, Donačko goro, Zasavsko hribovje ter delčkom Kamniško Savinjskih Alp, že sama po sebi ponuja okrasje za dušo in oči. V teh decembrskih dnevih pa se seveda v pozdrav sveti še posebno praznično. In takšna je pozdravila tudi Mojco Delač, ki jo je obiskala z radijskim mikrofonom Napotkov.
Turistične kmetije so v ospredju aktualne sezone Napotkov in tokrat bomo zavili na obrobje dolenjskih gričev v kraj Obla Gorica, ki se nahaja v občini Šmartno pri Litiji. Na 520 metrih nadmorske višine se nahaja Gracarjeva domačija. Sprva kotiček za odmik od mestnega vrveža sta Dragica Kovač in Andrej Tavčar spremenila v turistično kmetijo, ki obiskovalce privablja predvsem z obilico živali. Na Gracarjevo domačijo se je pretekli teden podala Andreja Gradišar.
V Napotkih se odpravljamo v kraj Podolševa, v bližino Solčave. Tam stoji Ekološka turistična kmetija Ramšak. Kmetija leži na nadmorski višini 750 metrov, kot se pošali naša sogovornica Natalija Ramšak, sredi ničesar. In ta ''sredi ničesar'' obiskovalcem ponudi mir, tišino in odklop od vsakodnevnih skrbi. Ob tem je kmetija tudi odlično izhodišče za mnoge aktivnosti, ki jih na Solčavskem ne manjka; naj bo to pohodništvo, kolesarjenje ali pa le brezskrbno posedanje pred čudovito hišico, kjer so gostje nastanjeni. Ekološko turistično kmetijo Ramšak oziroma Ramšijo je obiskal Aleš Ogrin.
Tokrat se je Lana Furlan odpravila proti zahodu in se po slabih dveh urah vožnje iz Ljubljane znašla tik ob italijanski meji. Obiskala je namreč Turistično kmetijo Breg na Bregu pri Golem Brdu. Domače furlanske jedi, dobro vino, mir in tišina, na vse to prisegata sestri Adrijana in Mirela Peresin, ki Turistično kmetijo Breg vodita že več kot 30 let. Kdo je pri tej kmetiji filmska zvezda in kaj vse lahko obiskovalci poskusijo, pa izveste v Napotkih.
Kmetija na otoku v objemu potoka in gozda. Se sliši zanimivo? Domačija, ki nosi oznako zelena kmetija, saj je zavezana trajnostnemu ravnanju v turizmu. Samooskrbna kmetija, kjer kulinarične smernice narekujejo letni časi in letina. Če ste kolesar, potem pri Šerugovih trkate na prava vrata. Mir in tišina sta stalnica v njihovi ponudbi. Načrtov, kot pravijo, imajo še za pet življenj.
Dobro uro in pol vožnje iz Ljubljane se blizu avstrijske meje v občini Kungota nahaja Izletniška kmetija Leber. Posestvo obdano z vinogradi ter na vrhu sosednjega grička moderno obnovljena hiša iz leta 1624 - najnovejša ponudba družine Leber, ki se sicer s turizmom na podeželju ukvarja že več kot tri desetletja.
Tokrat se v naPOTkih odpravljamo na Turistično kmetijo Želinc, ki stoji ob sotočju reke Cerknice in Idrijce. Razprostira se na ravnici, ravno prav oddaljeni od cestnega hrupa in obenem ravno prav blizu številnim avanturam v naravi. Kmetijo, ki leži na stičišču treh dolin, sestavlja stara kmečka hiša, katere gradnja sega vse v leto 1814 in še dlje, ter obokan hlev s skednjem, ki se uporablja še danes. Kmečki turizem dopolnjuje velik kozolec - toplar, v katerem se je nekdaj sušilo seno, danes pa se vanj v večini pospravlja kmečka orodja. Med nasadom starih jablan je svoj prostor dobil hišni čebelnjak, pred kmetijo pa obiskovalca najprej pozdravijo domače živali. Kmetijo Želinc je obiskala Tadeja Bizilj.
Kmetija Čehovin je družinska kmetija, katere korenine segajo v leto 1880. Sašo Čehovin in Jasna Babič pa sta ji pred slabim desetletjem izbrala ime Turistična kmetija Red Fairytale – rdeča pravljica. V osrčje podeželja slovenske Istre in v naselje, ki je znano tudi po prvi vinski fontani v Sloveniji, se je odpeljala Nadia Petauer.
V iskanju in predstavljanju izstopajočih turističnih kmetij po vsej Sloveniji s tokratnimi naPOTki ne gremo daleč iz prestolnice. Ustavili smo se na Ljubljanskem barju, v Črni vasi. Tam sta pred dobrima dvema desetletjema zgodbo Posestva Trnulja začela Miha Pupis in Urša Kunc. Prvo trajnostno posestvo v Sloveniji, večkrat nagrajeno z mednarodnimi nagradami za kulinariko, trajnost in inovativnost, je obiskala Andreja Čokl.
Tokrat boste spoznali družinsko turistično kmetijo Marof, ki leži na območju Kozjanskega. Poleg vinske kleti in apartmajev, ki se nahajajo v mirnem, naravnem okolju, pritegne pozornost sam prenovljen objekt. Dozidava in obnova gospodarskega poslopja – Marofa, ki je v preteklosti pripadal grajskim gospodom v Kunšperku je potekala v sodelovanju z birojem arhitektov. Kaj pritegne tako domače kot tuje goste?
Tokrat se z naPOTki odpravljamo na skrajni sever države. V Šentjanžu pri Dravogradu zavijemo z glavne poti in se povzpnemo nad omenjeno naselje, na dobrih 500 metrov nadmorske višine. Selovec 14 je naslov, kamor se je odpravila Darja Pograjc in kamor zdaj z naPOTki na Prvem vabi tudi vas: na turistično kmetijo Jeglijenk.
Ena izmed bolj znanih turističnih kmetij v oblini Jezersko, prvi gorniški vasi v Sloveniji, je Šenkova domačija. Pa ne le zaradi turistične ponudbe za pohodnike in ljubitelje gora, ki se, predvsem v poletnih mesecih, odpravijo na okoliške hribe in gore, temveč tudi zaradi same zgodovine te domačije. Že več kot 500 let stoji na tem mestu poslopje, ki se je počasi dograjevalo in večalo, a hiša nekako ostaja ves čas enaka: hiša odprtih vrat.
Neveljaven email naslov