Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
244 epizod
244 epizod
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
V Sloveniji imamo štiri območja, ki so vključena v UNESCOV program Človek in biosfera. To so Julijske Alpe, Kras, Mura ter Kozjansko in Obsotelje. Gre za geološko, klimatsko in tudi kulturno raznolika območja, ki jih je skupna bogata biotska raznovrstnost ter preplet naravnih vrednot in kulturne dediščine. Na Kozjansko in v Obsotelje vas peljejo Napotki; obiskali bomo dolino Gruska, Javerškovo domačijo in repnico Balon.
V Sloveniji se s čebelarstvom ukvarja okoli 11.000 ljudi. Čebelarji so organizirani v več kot 200 lokalnih čebelarskih društvih, imamo Slovensko čebelarsko akademijo, na slovensko pobudo je 20. maj postal svetovni dan čebel. Čebelarstvo v Sloveniji kot način življenja je od decembra 2022 vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kako se nesnovna kulturna dediščina materializira in kako večstoletna tradicija čebelarstva navdihuje sodobnost, je v tokratni epizodi Napotkov preveril Bojan Leskovec. Odpravil se je v dva slovenska kraja, ki sta tesno povezana s čebelami, v Radovljico in Višnjo goro.
V Sloveniji je 13 pragozdov, 6 od teh jih je na Kočevskem, med njimi pa zagotovo najbolj izstopa Pragozd Krokar. Ta veličastni ostanek starodavnih bukovih gozdov je eden redkih kotičkov, kjer človeška roka nikoli ni pustila svojega odtisa. Njegova neokrnjena lepota, ekološka pestrost in pomen za ohranjanje biotske raznovrstnosti so mu prinesli prestižen status Unescove naravne dediščine. Na obrobje tega pragozda se je po Pragozdni poti Krokar podal Aleš Ogrin.
Na pustno nedeljo bi bil skoraj greh, če bi se odpravili kamorkoli drugam, kot v zibelko slovenskega pustovanja, na Ptuj. Kurenti že od nekdaj zbujajo veliko pozornosti – mitski lik, ki s svojo značilno opravo prinaša srečo in zadovoljstvo. Kdo je kurent ali korant, se v tej epizodi oddaje naPOTki sprašuje Nika Vrabec, ki je odgovore poiskala pri predsedniku Zveze društev kurentov Alešu Ivančiču in doc. dr. Štefanu Čelanu, raziskovalcu etnografije kurentov. Ob koncu oddaje nas pot zanese tudi do tapetniške delavnice družine Klinc, ki že tri generacije izdeluje kurentije. Vabljeni, da se nam pridružite pri odkrivanju skrivnostne podobe kurenta!
19. sezono naPOTkov posvečamo raziskovanju Unescovega seznama nesnovne kulturne dediščine in na tem seznamu je tudi t. i. suhozidna gradnja, ki ji na Prvem posvečamo 8. epizodo. Suhi zidovi so imeli nekoč več funkcij - z njimi so kmetje obdelovalne površine obranili pred vetrom in živino - in več funkcij imajo tudi danes. Ena bolj pomembnih je povezovalna! Več pa v Napotkih pove Darja Pograjc.
Kobilarna Lipica ima od leta 1996 status spomenika državnega pomena, še nekaj stoletij dlje v preteklost pa sega njena ustanovitev. To je bilo 19. maja 1580 in prav zaradi tega podatka si lahko lasti oznako »zibelka lipicanca«, druge kobilarne s temi konji so namreč nastale pozneje v 19. stoletju. Čeprav je tradicija reje lipicanca dolga, je šele dobre dve leti vpisana na reprezentativni Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine in pravzaprav zajema mnogo več, kot le rejo konja.
V aktualni sezoni naših naPOTkov smo že bili v Idriji in podrobneje spoznali klekljanje čipk, ki je od leta 2018 uradno vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Še šest let prej, torej leta 2012, pa je bila na seznam dodana tudi dediščina živega srebra, ki si jo Idrija deli s španskim mestom Almadén. Živo srebro je redka in edina pri sobni temperaturi tekoča kovina, ki je bila dolgo nenadomestljiva v različnih tehničnih, kemičnih in industrijskih postopkih. Za dediščino živega srebra, vključno z rudnikom, ki že več desetletij ne obratuje več, pa je treba ustrezno skrbeti in ohranjati spomin na dejavnost, ki je Idrijo postavila na svetovni zemljevid.
Od prvih odkritij kolišč na Ljubljanskem barju letos mineva 150 let. Obsežna izkopavanja s konca 19. stoletja, sistematične raziskave v dvajsetem stoletju ter sodobne, predvsem z naravoslovnimi vedami okrepljene raziskave, so močno razširili vedenje o najstarejših stalnih prebivalcih Ljubljanske kotline. Ker se v tej sezoni naPOTkov podajamo na raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vpisane na Unescov seznam, se je Tadeja Bizilj odpravila na ljubljansko barje in tam s sogovornicama Majo Zupančič, strokovno sodelavko za turizem na Občini Ig, in Mašo Bratina, naravovarstveno svetovalko Krajinskega parka Ljubljansko barje, odkrivala tamkajšnji svet in izvedela več o njegovih prebivalcih.
Čipka je luknjičast okrasni izdelek iz sukanca, ki je že od nekdaj tudi pojem lepote, elegance in prestiža. Poznamo jih več vrst: lahko so pletene, kvačkane, šivane, vozlane ali klekljane, lahko so narejene ročno ali strojno. Le ena pa sodi med svetovno nesnovno dediščino človeštva. Od leta 2018 je namreč na Unescov seznam uvrščeno klekljanje čipk v Sloveniji. In ker je ročno klekljana čipka doma v Idriji, se je Špela Šebenik v naPOTKih odpravila v to mesto, ki sicer slovi še po enem zakladu kulturne dediščine: dediščini živega srebra.
Na 1067 kvadratnih metrih površine se razprostira Geopark Karavanke, čezmejno območje, ki poteka čez 5 slovenskih in 9 avstrijskih občin. Od leta 2013 je geopark, ki smo ga obiskali v tokratnih naPOTkih tudi del Evropske mreže geoparkov, ter tudi del Globalne mreže geoparkov pod okriljem organizacije UNESCO. Čudovita pokrajina pa ni zanimiva le zaradi pestre ponudbe športnih aktivnosti, temveč tudi zaradi bogate geološke in kulturne dediščine - gre namreč za območje, kjer je bilo nekoč morje, podmorski vulkan, še vedno pa območje Koroške in Avstrijske Koroške zanimivo zaradi jam, nekdanjih rudnikov, jezer in muzejev. Pozimi pa se lahko preizkusimo tudi v krpljanju - Slovencem nekoliko manj poznanem športu.
Nepretrgana oskrba in podpora med naravnimi procesi med nosečnostjo, porodom in takoj po rojstvu. To je poslanstvo babic. Na naših tleh že vsaj od 16. stoletja naprej. Slovenija je ena izmed osmih držav, ki so dosegle, da je babištvo na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva. V tokratnih naPOTkih smo obiskali kranjsko in brežiško porodnišnico.
V 19. sezoni Napotkov se bomo podali na raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vpisane na Unescov seznam. In ravno zato se je Lana Furlan odpravila v Park Škocjanske jame. V tej kraški jami z največjim podzemnim kanjonom v Evropi, visokim 146 metrov, je danes urejenih več kilometrov poti s kar 500 stopnicami. Kako so bile poti v Škocjanskih jamah videti včasih in kako so ta sistem jam odkrivali prvi raziskovalci, pa izveste v današnjih Napotkih.
18. sezono naših naPOTkov bomo sklenili z obiskom turistične kmetije Široko. Ta leži na 755-ih metrih nadmorske višine, v vasici Tolminski Lom, ki sodi v občino Tolmin. Že razgled s posestva Široko razkriva, da gre za posebno območje, kjer se stikajo primorski, kraški in alpski svet. Kdo vse se ustavi na turistični kmetiji, s čim gostom postrežejo in s čim jih najbolj navdušijo, kaj predstavljata dva lesena laboda na vzpetini nad kmetijo in kaj je to Širokolandija?
Tam kjer se na poti iz Šentjurja proti Rogaški Slatini cesta tik pred tem zdraviliškim krajem odcepi levo strmo v breg, leži Spodnja Kostrivnica in Turistična kmetija Marjanca. Obrobljena s čudovitimi griči in razgledom na Boč, Donačko goro, Zasavsko hribovje ter delčkom Kamniško Savinjskih Alp, že sama po sebi ponuja okrasje za dušo in oči. V teh decembrskih dnevih pa se seveda v pozdrav sveti še posebno praznično. In takšna je pozdravila tudi Mojco Delač, ki jo je obiskala z radijskim mikrofonom Napotkov.
Turistične kmetije so v ospredju aktualne sezone Napotkov in tokrat bomo zavili na obrobje dolenjskih gričev v kraj Obla Gorica, ki se nahaja v občini Šmartno pri Litiji. Na 520 metrih nadmorske višine se nahaja Gracarjeva domačija. Sprva kotiček za odmik od mestnega vrveža sta Dragica Kovač in Andrej Tavčar spremenila v turistično kmetijo, ki obiskovalce privablja predvsem z obilico živali. Na Gracarjevo domačijo se je pretekli teden podala Andreja Gradišar.
V Napotkih se odpravljamo v kraj Podolševa, v bližino Solčave. Tam stoji Ekološka turistična kmetija Ramšak. Kmetija leži na nadmorski višini 750 metrov, kot se pošali naša sogovornica Natalija Ramšak, sredi ničesar. In ta ''sredi ničesar'' obiskovalcem ponudi mir, tišino in odklop od vsakodnevnih skrbi. Ob tem je kmetija tudi odlično izhodišče za mnoge aktivnosti, ki jih na Solčavskem ne manjka; naj bo to pohodništvo, kolesarjenje ali pa le brezskrbno posedanje pred čudovito hišico, kjer so gostje nastanjeni. Ekološko turistično kmetijo Ramšak oziroma Ramšijo je obiskal Aleš Ogrin.
Tokrat se je Lana Furlan odpravila proti zahodu in se po slabih dveh urah vožnje iz Ljubljane znašla tik ob italijanski meji. Obiskala je namreč Turistično kmetijo Breg na Bregu pri Golem Brdu. Domače furlanske jedi, dobro vino, mir in tišina, na vse to prisegata sestri Adrijana in Mirela Peresin, ki Turistično kmetijo Breg vodita že več kot 30 let. Kdo je pri tej kmetiji filmska zvezda in kaj vse lahko obiskovalci poskusijo, pa izveste v Napotkih.
Kmetija na otoku v objemu potoka in gozda. Se sliši zanimivo? Domačija, ki nosi oznako zelena kmetija, saj je zavezana trajnostnemu ravnanju v turizmu. Samooskrbna kmetija, kjer kulinarične smernice narekujejo letni časi in letina. Če ste kolesar, potem pri Šerugovih trkate na prava vrata. Mir in tišina sta stalnica v njihovi ponudbi. Načrtov, kot pravijo, imajo še za pet življenj.
Dobro uro in pol vožnje iz Ljubljane se blizu avstrijske meje v občini Kungota nahaja Izletniška kmetija Leber. Posestvo obdano z vinogradi ter na vrhu sosednjega grička moderno obnovljena hiša iz leta 1624 - najnovejša ponudba družine Leber, ki se sicer s turizmom na podeželju ukvarja že več kot tri desetletja.
Tokrat se v naPOTkih odpravljamo na Turistično kmetijo Želinc, ki stoji ob sotočju reke Cerknice in Idrijce. Razprostira se na ravnici, ravno prav oddaljeni od cestnega hrupa in obenem ravno prav blizu številnim avanturam v naravi. Kmetijo, ki leži na stičišču treh dolin, sestavlja stara kmečka hiša, katere gradnja sega vse v leto 1814 in še dlje, ter obokan hlev s skednjem, ki se uporablja še danes. Kmečki turizem dopolnjuje velik kozolec - toplar, v katerem se je nekdaj sušilo seno, danes pa se vanj v večini pospravlja kmečka orodja. Med nasadom starih jablan je svoj prostor dobil hišni čebelnjak, pred kmetijo pa obiskovalca najprej pozdravijo domače živali. Kmetijo Želinc je obiskala Tadeja Bizilj.
Neveljaven email naslov