Uršula Cetinski je direktorica Cankarjevega doma, ki ga s sodelavci uspešno vodi že šesto leto in ustvarja razmere za nastanek različnih umetniških vsebin

Uršula Cetinski je v slovensko kulturno krajino vstopila v osemdesetih letih, povezujemo pa jo z institucijami kot so Radio Študent, Koreodrama, Slovensko mladinsko gledališče in Cankarjev dom. Slednjega uspešno vodi že šesto leto. Bila je ena prvih, ki je inspiracijo našla v Almi Karlin, tudi skozi vsa leta vodenja Cankarjevega doma se vrača k njej. Njeno pobudo Pokrajinskemu muzeju Celje, da bi razstavo v večji obliki izvedli tudi v galeriji Cankarjevega doma, so pred dvema letoma tudi realizirali, odmev pa je segel celo preko meja, vse do etnografskega muzeja na Dunaju, kjer bi razstava morala biti letos, a je zaradi razmer zaenkrat do nadaljnjega prestavljena.

"Vedno so bili umetniki, ki so bili za Cankarjev dom in nam podobne hiše nedosegljivi, a je izbor teh, ki so lahko prišli v Ljubljano, vseeno lep. Lep dosežek je tudi to, ko nek umetnik še ni zelo znan, pa ga programski vodja prepozna in ga povabi k nam. Takrat je umetnik zelo dosegljiv, ko pa čez leta postane 'zvezda' v svetu umetnosti, ne pozabi, da smo ga na začetku njegove poti, ko je bilo to najbolj pomembno, podprli." - Uršula Cetinski

"Če želiš predstavo umestiti na pravi oder, je zelo dobro, da jo pred tem vidiš v živo, se z umetnikom tudi spoznaš, spregovoriš nekaj besed, da vidi, kakšna je intenca pri ustvarjanju njegovega umetniškega dela, saj si prenosnik med njegovo idejo in publiko, ki si bo predstavo kasneje ogledala," o pomenu vloge programskega vodje razmišlja Uršula Cetinski, saj različni prostori umetniška dela doživljajo na drugačen način.

Obiskovalce, predvsem občasne, ki se odzivajo zgolj na odmevne stvari, je vsako leto težje nagovarjati, saj se vsako leto kulturna ponudba zelo širi, ljudje pa imajo vedno manj prostega časa, zato je nujno ustvarjati načine in zgodbe, ki ljudi privlačijo. Meni, da bodo v prihodnosti prevladovale vsebine, ali bo ta dovolj tehtna, da se bodo ljudje odločali, da jo potrebujejo v svojem življenju: "Varnostni ukrepi so v kulturnih institucijah na tako visokem nivoju, da so obiski prireditev bolj varni od kakšnega rojstnega dneva."

"Politična korektnost je na področju umetnosti ustvarila veliko samocenzure in tudi cenzure. V imenu politične korektnosti je prišlo do tega, da se je prostor umetniškega ustvarjanja zožil." 

Umetnost se je v zadnjih letih zopet vrnila k bolj tradicionalnim in uveljavljenim oblikam, tisti, ki se ukvarjajo z drugačnimi načini umetnosti, so zato bolj prikrajšani, kot so bili v osemdesetih. A Uršula Cetinski meni, da lahko trenutni čas, ko zaradi epidemije kulturnih prireditev ni, lahko ponudniki kulturnih vsebin izkoristijo za to, da lahko v bodoče življenje institucij vzpostavijo modele, ki bodo institucijo oblikovali in povedli v naslednje desetletje. Zaključuje, da vsaka stvar, ki ima več negativnih vidikov kot pozitivnih, kar epidemija po njenem mnenju je, pušča prostor, ki se ga da izkoristiti za nekaj dobrega, nekaj, kar obeta luč in upanje.

Glasbeni izbor Uršule Cetinski: