Profesor in pater dr. Edvard Kovač o tem, da nihče nima monopola trpljenja in da bi se morali znati malenkostim včasih preprosto zgolj nasmehniti

Kot otrok si je želel postati advokat, a tak, ki bo branil le pravične stvari. Pozneje je postal filozof in teolog, ki del leta kot predavatelj preživi v Franciji, ob tem pa je v zadnjih desetletjih pomembno zaznamoval tudi mirovna pogajanja mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Profesor Edvard Kovač je prepričan, da nas koronadoba na svojstven način uči oddaljene bližine, pa tudi da Slovencem, ki smo kot narod tradicionalno nagnjeni k pravdanju, manjka malo francoske odprtosti in svobode duha.

"V kriznih časih pride iz človeka najlepše, pa tudi temne strani. V tem obdobju koronavirusa smo bili osamljeni, pa vendar je prišla do izraza tudi iskrivost duha, pravo prijateljstvo."

Profesor Edvard Kovač na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani poučuje etiko za bodoče medicinske sestre in trdi, da je prijaznost medicinskih sester druga dimenzija zdravljenja.

"Medicina kot taka je vrhunska znanost, vendar ko postane vrhunska znanost, doživi hudo hibo, da neha biti humana v širšem pomenu besede, da človeški odnosi niso več celostni. Zdravnik bo vedno več vedel glede stroke, medicinska sestra pa lahko vnese etični vidik medosebnih odnosov. Njeno delo ni samo znanstveno, ni samo veščina, ampak je tudi umetnost medosebnih odnosov." 

Slovenci smo se razvijali skozi družinske odnose. Tudi tam, kjer se zelo razumejo, je kar nekaj razhajanj: "Zdi se mi, da prav iz tega izhaja ta oseba prizadetost, da ne znamo debatirati zgolj o mnenju, ampak vse razumemo kot osebni napad." V družini smo najbolj ranljivi, ampak tudi največ odpuščamo.

"Prva stopnja je, da vsak človek stoji za svojo besedo. Zagovarjam misel, da mora biti vsakdo podpisan s svojim imenom. Družbena omrežja so javna omrežja. Če bi vsak z imenom in priimkom stal za to besedo, bi že bilo drugače."

Kadar znanost ni več znanost, postane ideologija, so pa resnice preden so obravnavane v filozofiji, že razkrite v idejah literatov.  

"Ko beremo filozofske spise, moramo priti do tega, da bomo prišli do neizrekljivega. Enkrat moramo umolkniti. A ni to samo v filozofiji, tudi, če poslušamo Beethovna ali Mozarta, ugotovimo, da je to tako lepo, da moramo umolkniti."

Glasba po izboru Nedeljskega gosta dr. Edvarda Kovača: