Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
266 epizod
266 epizod
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
Tudi letos se bo odvil tradicionalen mednaroden radijski dogodek zveze EBU in njene skupine Ars acustica - Rojstni dan umetnosti. Praznovanje se je simbolično začelo 17. januarja leta 1963, ko je fluxus umetnik Robert Filliou izjavil, da se je umetnost rodila na ta dan pred natanko milijon leti. Njegovo idejo o spajanju umetnosti in vsakodnevnega življenja, povezovanja in sodelovanja mednarodnega umetniškega prostora je prevzela tudi skupina radiofonskih umetnikov Ars acustica. Vsaka sodelujoča radijska postaja pripravi svoje 20minutno radiofonsko rojstnodnevno darilo, EBU prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Letošnje praznovanje trinajstih umetniških radijskih postaj bo kar z dvema daljšima vklopoma sooblikoval tudi program Ars.
Luka Juhart je v Klubu Cankarjevega doma predstavljal svoj novi album RanDom, na katerem v ospredje postavlja lastne skladbe in avtorska sodelovanja pri ustvarjanju novih del za harmoniko z različnimi elektronskimi obdelavami. Na predstavitvenem koncertu je uvodoma izvedel naslovno skladbo RanDom, v kateri v svojo bližnjo izkušnjo zvoka harmonike z ojačenjem in efekti popelje tudi poslušalca. Na albumu najdemo tudi delo ThesiSyn, ki se je v zadnjem obdobju razširilo v ciklus novih sodelovanj Luke Juharta in tako je nove različice koncepta dela predstavil z Andrejem Kobalom in njegovim inovativnim sistemom digitalne granulacije in drugih preobrazb zvoka ter Milkom Lazarjem, ki v zadnjem času raziskuje uporabo lesenih resonatorjev. Juhart je več svojih del ustvaril na podlagi pesmi Gregorja Podlogarja, ki je sodeloval z branjem svoje poezije.
Začenja se cikel nedeljski matinej simfoničnega orkestra RTV Slovenija - Mozartine 2025. Na prvem koncertu so člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija izvedli Simfonijo št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja v priredbi za komorni orkester britanskega skladatelja in pianistka Iaina Farringtona.
Gildo nesrečna ljubezen pahne v smrt, njenega zaščitniškega, maščevalnega očeta Rigoletta pa v obup.
Na tradicionalni festivalski prireditvi, ki je letos jubilejna - deseta po vrsti, je Slovenska filharmonija izvedbo zasnovala v sodelovanju z dirigentom Reinhardom Goeblom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za staro glasbo, pod čigar umetniško vizijo se koncerti 10. Filharmoničnega festivala baročne glasbe osredinjajo na Johanna Sebastiana Bacha. Na nocojšnjem – prvem - koncertu bodo izbrana dela Johanna Sebastiana Bacha zazvenela ob boku skladb njegovega sodobnika Georga Philippa Telemanna ter z novega zornega kota osvetlila njun zgodovinski odnos..
V novo leto filharmoniki vstopajo z ognjevito glasbo španskega flamenka in španskih skladateljev, ki so se napajali v španski ljudski glasbi. Z Orkestrom Slovenske filharmonije bo nastopila pevka flamenka – cantaora Rocío Bazán, ki velja za eno velikih zvezd trenutnega flamenka. Domača je v različnih slogih flamenka, njen sugestivni, močni in privlačni glas pa navdušuje občinstvo v Španiji in drugod. Za enega vodilnih glasbenikov svoje generacije, ki redno nastopa z orkestri svetovnega formata, velja tudi violinist Dan Zhu, o katerem beremo, da je "umetnik vdane ponižnosti in čudovitega tona", taktirka pa bo na novoletnem koncertu letos v rokah ameriškega dirigenta Jonathana Stockhammerja, ki slovi po večplastnem repertoarju. Verjame namreč, da odlična glasba ne more in ne sme biti omejena na nobeno posebno kategorijo ali polje. Glasbeniki se bodo podali v partiture baletov Trirogeljnik in Začarana ljubezen Manuela de Falle, fantazije Carmen Franza Waxmana, rapsodije za orkester Španija Emmanuela Chabrierja ter skladb Armandova rumba in Španija Chicka Coree, ki jih je priredil Emilio Solla.
Glasbena čestitka svetu, koncert Dunajskih filharmonikov, ki jih je letos vodil Riccardo Muti.
L. van Beethoven: Sonata za klavir št. 14 v cis-molu, op. 27 št. 2, »V mesečini« Sonata za klavir št. 8 v c-molu, op. 13 »Patetična« 2. st. Adagio cantabile Sonata za klavir št. 17 v d-molu, op. 31, št. 2 »Vihar« 3. st. Allegretto p a v z a - pogovor J. S. Bach: Variacija št. 13 (Goldberg variacije, BWV 988) W. A. Mozart: Rondo št. 1 v D-duru, KV 485 F. Schubert: Glasbeni utrinek št. 3 v f-molu, op. 94 D. 780 F. Chopin: Valček v a-molu (novoodkriti) F. Gerbič: Dve mazurki op. 59 H. Wolf: Uspavanka; Šala in igra (Iz otroštva) M. Perpar: Vrtiljak E. Satie: Gnossienne št. 3 C. Debussy: Deklica z lanenimi lasmi (Preludiji za klavir, 1. knjiga L. 117) A. Ipavec – IPO: Na pol polka
Tradicionalni filmsko-glasbeni dogodek Slovenske kinoteke, programa Ars in Cankarjevega doma predstavlja film Zora: Pesem o dveh ljudeh, nesmrtno "ameriško tragedijo" s srečnim koncem, ki je vse elemente nemega filma privedla do popolnosti. Glasbo k filmu je napisal Andrej Goričar, pod skladateljevim vodstvom jo je v Linhartovi dvorani izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija.
Orkestra in solistke so v nedeljo poskrbeli za glasbeno pravljico, ki vas bo ogrela in popeljala v praznične dni. Lahko bomo uživali v elegantnih priredbah zimzelenih božičnih skladb, prepletenih z elementi džeza in klasične prefinjenosti, pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla. Čarobnost dogodka so s svojimi glasovi še posebno poudarile Ana Bezjak, Veronika Strnad in Jadranka Juras in ustvarile nepozabno doživetje.
Igralka, pesnica in pisateljica Berta Bojetu Boeta (1946–1997) je petnajst let igrala v Lutkovnem gledališču v Ljubljani in bila ena izmed ustanoviteljic in igralk Koreodrame, v kateri je bila leta 1984 premierno uprizorjena njena poetična drama Pogovori v hiši Karlstein. Štiri leta pozneje je igra z naslovom Besede iz hiše Karlstein izšla kot pesniška zbirka. Berta Bojetu Boeta ostaja samosvoje, a skoraj prezrto ime v slovenskem ustvarjalnem univerzumu. Izvirno se loteva tem primarnega čutenja in globokega čustvovanja, dojemanja intimnosti in ljubezni. V središču je žensko telo, s katerim zaznava in prvinsko dojema svet. Njen ustvarjalni opus je tematsko, motivno in vsebinsko povezan. V Pogovorih v hiši Karlstein Berta Bojetu Boeta v poetičnih podobah, ki so tu, kot sama pravi, »za slutnjo, ne za gotovost«, z mehkobo in sočutjem obravnava intimne in boleče občutke naše eksistence. Izgube, rane, globoko vpisane v telo. Brezkompromisno ustvarja razpoko v svet, v hišo, sistem, ki ga pretresa birokratska in dodelana urejenost. Neskončno delo, da bi se zagotovila odtujenost, izzove z brezkompromisnostjo krika in mehkobo sočutja. Z iskanjem besed za vse tisto, kar noče in ne more biti poimenovano. Nastopila je dramska igralka Mojka Končar. Glasba je delo skladateljic Bojane Šaljić Podešva in Ingrid Mačus. Oblikovanje zvoka Urban Gruden Vizualna podoba performansa Lucija Zucchiati Oblikovanje svetlobe v Galeriji ŠKUC Domen Lušin Koreografija Mojka Končar Dramaturgija Vilma Štritof Lektorica Mateja Juričan Izdelava kostuma Nika Dolgan Za neposredni prenos iz Galerija ŠKUC sta poskrbela Matjaž Miklič in Miha Oblak. Režija in zvočna dramaturgija Saška Rakef Produkcija: uredništvo igranega programa Radia Slovenija - programa Ars in ŠKUC gledališče Zvočni performans sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana. Urednik in redaktor: Alen Jelen.
Božičnega časa si ne moremo predstavljati brez Bachove glasbe: njen blesk in hkrati poduhovljena globina nas navdajata z upanjem in veseljem. Tretji koncert za Vokalno-instrumentalni cikel Slovenske filharmonije bo tako zvenel v bogatih zvočnih barvah Bachove glasbe: v štirih kantatah iz njegovega Božičnega oratorija. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Stephen Layton, solisti bodo sopranistka Hana Ilčić, altistka Ana Potočnik, tenorist Anton Radčenko in baritonist Martin Kozjek. Johann Sebastian Bach: Božični oratorij, BWV 248 Jauchzet, frohlocket, auf, preiset die Tage | Juckajte in vriskajte, vstanite, hvalite vse dni, BWV 248 I Und es waren Hirten in derselben Gegend | V tistem kraju so pastirji prenočevali, BWV 248 II Herrscher des Himmels, erhöre das Lallen | Vladar nebes, usliši bebljanje, BWV 248 III Herr, wenn die stolzen Feinde schnauben | Gospod, ko prevzetni sovražniki prhajo, BWV 248 VI
Organistka Nika Frelih ob 19. uri nastopa v cerkvi sv. Martina na Bledu ter z adventno in božično glasbo Bacha, Ramovša, Saint-Saënsa in Regerja sklepa letošnjo sezono cikla Obiski kraljice v živo. To je hkrati tudi prvi koncert v okviru projekta Talenti EU regij.
Tokrat se bo Orkester Slovenske filharmonije poklonil Johannesu Brahmsu, v glasbenem večeru slišali dve njegovi deli. V prvem delu bo zazvenel skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 83, v drugem delu pa bo na sporedu njegova Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73. Gostujoča umetnika pa sta tokrat dve véliki glasbeni imeni. Prvi je priznani avstrijski dirigent Hans Graf - eden najbolj cenjenih in izkušenih glasbenikov današnjega časa, ki slovi po svojem širokem izvajalskem repertoarju in ustvarjalnem oblikovanju koncertnih vsebin. Pod Grafovo taktirko pa se bo orkestru pridružil še Herbert Schuch, odlični pianist, ki je priznan kot eden najzanimivejših glasbenikov svoje generacije.
Tretji koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Dejan Lazić (klavir) dirigent: Lio Kuokman Jean Sibelius: Finlandia, Op. 26 Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu op. 21 (dodatek) Wolfgang Amadeus Mozart: Fantazija v d-molu K. 397 (dodatek) Dmitrij Šostakovič: Trije fantastični plesi op.5, 1. stavek Koračnica – Allegretto Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 5 v D-duru op. 107 »Reformacijska«
Samospev je romantičnim skladateljem pomenil utelešenje intimnosti in zgoščenega lirskega izraza, v katerem je njihov čas videl enega svojih velikih idealov. Pesem s klavirjem pa je tudi v slovenskem glasbenem izročilu v vsem več kot dvestoletnem nastajanju z intimo ustvarjalca najtesneje povezana glasbena zvrst. Na tretjem koncertu Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije sta nastopila baritonist Domen Križaj in pianistka Andreja Kosmač. Poustvarila sta Pesnikovo ljubezen opus 48 Roberta Schumanna, Štiri resne pesmi opus 121 Johannesa Brahmsa in štiri samospeve iz opusa Antona Lajovca.
Kakšna je vsebina priljubljene Orffove kantate Carmina Burana in zakaj jo tako radi poslušamo? Prepustite se veličastnemu zvoku Zbora Slovenske filharmonije, dveh klavirjev in pisane množice tolkal, ki bodo izvedli odlomke kantate srednjeveških pesmi iz Kodeksa Buranus. S koncertom potujemo daleč v zgodovino, v 12. stoletje, ko so menihi v samostanih sanjali o lepotah življenja, potujoči vagabundi pa užitke iskali med potepanjem po današnji Evropi. Pisali so pesmi o junaštvih, ljubezni in erotiki, pijančevanju, igrah na srečo pa tudi o nespoštljivih cerkvenih voditeljih. Carl Orff: Carmina Burana (odlomki) Zbor Slovenske filharmonije Otroški zbor Glasbene matice Ljubljana Jerica Bukovec, dirigentka Andreja Kosmač in Gioele Andreolli, klavir Slovenski tolkalni projekt, tolkala Urška Šemrov, sopran Klemen Torkar, tenor Martin Kozjek, bariton Franci Krevh, povezovalec
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Kdo sta prejemnici nagrade za najboljši prvenec in nagrade Radojke Vrančič, je že znano. Podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec, ki jo podeljuje GZS-Zbornica založnikov in knjigotržcev skupaj z Društvom slovenskih pisateljev, in nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca oziroma prevajalko, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, pa bomo pospremili s pogovorom z nagrajenkama: Tino Perić in Majo Kovač. Z njima se po pogovarjala Tina Kozin, literarne odlomke iz nagrajenih del pa bo interpretirala Tina Resman. Voditelj: Aleksander Golja, Režija: Špela Kravogel, Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina. Tonska mojstra: Damjan Rostan, Vladimir Jovanović.
Neveljaven email naslov