Domače okolje kot vir in navdih raziskovanja “Ko govorimo o pripovednem izročilu in raziskovanju le-tega, so domači kraji tisto, kar najbolje poznaš, saj te obkroža že od malih nog”, je povedala nočna gostja doc. dr. Barabara Ivančič Kutin, sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU. Prihaja iz Bovca, kjer je tudi v otroštvu bila, kot je povedala, deležna “kar veliko zgodb“. Gotovo so bile tudi te vsaj deloma navdih in motivacija, da se je odločila za študij slovenščine in sociologije kulture, že za diplomsko delo pa je raziskovala bovški dialekt. Ta je bil tudi del njenega raziskovanja za doktorsko disertacijo, ob vsem tem pa je nastal Slovar bovškega govora (2007). Še zdaj rečejo : “Ali imaš to, ali imaš uno?” Zbiranje besed bovškega narečja pa se nadaljuje in kot je povedala nočna gostja, si želi, da bi leta 2022 izšel razširjen in dopolnjen ponatis. Pri zbiranju besed so ji pomagali številni domačini ter tudi domači, ki jo, pravi, pogosto sprašujejo če določeno besedo že ima zapisano. “Doma v Bovcu imamo prav zvezek, privezan z vrvico na cev od centralne kurjave, da je vedno na istem mestu in kdorkoli se spomni besede, jo gre hitro zapisat v zvezek”. Krivopete, ambivalentna bajčna bitja Ste že slišali za ta ženska bitja, ki imajo zelo ambivalentni karakter. Pogosto so ljudi strašila in jim nagajala, hkrati pa so jih učile in jim pomagale, pa tudi napovedovale vreme. “Krivopete so divje žene z nazaj zaskuanimi stopali, bajčna, mitska bitja, ki jih pozna, kolikor je meni znano, samo skrajno severozahodno slovensko območje, v Benečiji, na Livškem, v Breginjskem kotu in v Trenti, Avstrijskem Koroškem, Reziji in, to smo odkrili prav pred kratkim, tudi v Brdih”. Zgodbe o krivopetah imajo veliko motivno pestrost in ti motivi so se skozi čas tudi nekoliko spreminjali. “Če pogledamo v konec 19. Stoletja, od tam so najstarejši zapisi o tem izročilu, recimo Ivan Trinko je pisal o tem leta 1884 in opisal osem različnih motivov o krivopetah in že takrat je pisal , da se to izročilo izgublja, da nihče ne verjame v ta bitja, da pa se še vedno mladina izogiba jam, v katerih naj bi prebivale.” Kot zanimivost – takšne like poznajo tudi drugod po svetu, od Južne in Srednje Amerike, kjer imajo bogato tovrstno izročilo, do Venezuele, Argentine, Dominikanskega otočja in Afrike.

Barbara Ivančič Kutin je Bovčanka, ki raziskuje slovstveno folkloro - od krivopet do pirt, farc in fidinj

Domače okolje kot vir in navdih raziskovanja

“Ko govorimo o pripovednem izročilu in raziskovanju le-tega, so domači kraji tisto, kar najbolje poznaš, saj te obkroža že od malih nog”,

je povedala nočna gostja  doc. dr. Barabara Ivančič Kutin, sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU.  Prihaja iz Bovca, kjer je tudi v otroštvu bila, kot je povedala, deležna “kar veliko zgodb“. Gotovo so bile tudi te vsaj deloma navdih in motivacija, da se je odločila za študij slovenščine in sociologije kulture, že za diplomsko delo pa je raziskovala bovški dialekt.  Ta je bil tudi del njenega raziskovanja za doktorsko disertacijo, ob vsem tem pa je nastal Slovar bovškega govora (2007).

Še zdaj rečejo : “Ali imaš to, ali imaš uno?”

Zbiranje besed bovškega narečja pa se nadaljuje in kot je povedala nočna gostja, si želi, da bi leta 2022 izšel razširjen in dopolnjen ponatis. Pri zbiranju besed so ji pomagali številni domačini ter tudi domači, ki jo, pravi, pogosto sprašujejo če določeno besedo že ima zapisano.

“Doma v Bovcu imamo prav zvezek, privezan z vrvico na cev od centralne kurjave, da je vedno na istem mestu in kdorkoli se spomni besede, jo gre hitro zapisat v zvezek”.

Krivopete, ambivalentna bajčna bitja

Ste že slišali za ta ženska bitja, ki imajo zelo ambivalentni karakter. Pogosto so ljudi strašila in jim nagajala, hkrati pa so jih učile in jim pomagale, pa tudi napovedovale vreme.

“Krivopete so divje žene z nazaj zaskuanimi stopali, bajčna, mitska bitja, ki jih pozna, kolikor je meni znano, samo skrajno severozahodno slovensko območje, v Benečiji, na Livškem, v Breginjskem kotu in v Trenti, Avstrijskem Koroškem, Reziji in, to smo odkrili prav pred kratkim,  tudi v Brdih”.

Zgodbe o krivopetah imajo  veliko motivno pestrost in ti motivi so se skozi čas tudi nekoliko spreminjali.

“Če pogledamo v konec 19. stoletja, od tam so najstarejši zapisi o tem izročilu, recimo Ivan Trinko je pisal o tem leta 1884 in opisal osem različnih motivov o krivopetah in že takrat je pisal , da se to izročilo izgublja, da nihče ne verjame v ta bitja, da pa se še vedno mladina izogiba  jam, v katerih naj bi prebivale.”

Kot zanimivost – takšne like poznajo tudi drugod po svetu, od Južne in Srednje Amerike, kjer imajo bogato tovrstno izročilo, do Venezuele, Argentine, Dominikanskega otočja in Afrike.