Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
217 epizod
217 epizod
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
V oddaji Od setve do žetve opozarjamo na začetek letošnje subvencijske kampanje – začela se je prejšnjo sredo in bo trajala do 6. junija –, preverjamo, ali je v prodajnih avtomatih, ki so dostopni dijakom in študentom, dovolj zdrave izbire in ali so tu sploh na voljo tudi ekološki izdelki. Obiščemo kmetijo Slapšak v Laškem, ki se ukvarja med drugim s pridelavo gob, bukovega ostrigarja, in to na zelo zanimivem kraju, v nekdanjem starem rudniku.
Kmetijstvo se tudi pri nas, podobno kot drugod po Evropi, srečuje s številnimi izzivi. Podnebne spremembe od kmetov zahtevajo veliko prilagoditev pri pridelovanju hrane, za večjo konkurenčnost in trajnostni razvoj so v panogi vse bolj nujne tudi digitalizacija in inovacije. Poznavanje in uporaba teh procesov navsezadnje pripomoreta k ustreznejšim agro-tehnološkim ukrepom. O tem so v okviru projekta Zdravje v naših rokah pred kratkim govorili v Murski Soboti. Ob tej priložnosti so opozorili tudi na krčenje kmetijskih površin. Vsako leto jih namreč v Sloveniji izgubimo tudi po tisoč hektarjev. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, se seznanimo še z novo opremo za preučevanje aromatske sestave vina. Center za raziskave vina univerze v Novi Gorici je s čezmejnim Interregovim projektom pridobil olfaktometer. V Ajdovščini pa smo po petih letih lahko znova obiskali borzo lokalnih živil Vipavske doline.
Pomlad vstopa v deželo s hitrimi koraki. Tudi v naše gozdove, na polja in travnike, kjer pa ni vse tako, kot bi moralo biti. Lovska zveza Slovenije opozarja, da bo Vlada z novim svežnjem zakonodaje na področju kmetijstva in lovstva, ki je v javni obravnavi, sprla lovce in kmete in da se kaj lahko zgodi, da bi lovci opustili svoje dejavnosti. Posledično bi to lahko izzvalo tudi čezmeren porast nekaterih živalskih populacij in s tem veliko škodo na kmetijskih površinah. Opozarjajo še na velik upad populacije srnjadi. Tudi o tem v oddaji, v kateri se pogovarjamo še z Martinom Žbogarjem, podpredsednikom Zveze slovenske podeželske mladine, ki ravno tako opozarja, da divjad na njihovi kmetiji na Tolminskem, povzroča velike težave.
V oddaji napovedujemo niz javnih razpisov za naložbe v primarni kmetijski dejavnosti. Gre za razpise, ločene po posameznih skupinah: za male kmetije, za gorske kmetije, za rastlinjake, za mlade prevzemnike in druge. Z nami bo delil svoj pogled na kmetijstvo mlad kmet iz Bele krajine, ki opozarja na preveč administracije in preslabo urejeno področje socialne varnosti kmetov, predstavili pa bomo tudi zagate rejcev in veterinarjev po izgubi statusa države, proste bolezni BTV(bolezni modrikastega jezika).
V oddaji Od setve do žetve se bomo tokrat ustavili v Artičah, na jubilejnih 30-ih sadjarskih dnevih. Slišali bomo, da je stanje v panogi skrb vzbujajoče. Zatem bomo izpostavili, da je v hrani v naših šolah in vrtcih še vedno premalo ekološko pridelanih živil, končali pa bomo z 29. druženjem pomurskih kmetic v Nemčavcih.
V Sloveniji je zdaj z namakalnimi sistemi opremljenih približno 2.500 hektarjev ali dobra desetina kmetijskih zemljišč. Ta delež je najvišji v Podravju. Po razširitvi namakalnega sistema na dodatnih 219 hektarjev bodo v Ormožu lahko skupaj namakali že dobrih tisoč hektarjev kmetijskih površin. Toda pridelovalcem uporaba namakalnih sistemov ob višjih cenah električne energije oziroma omrežnine povzroča glavobole, saj so se jim zneski na položnicah zelo zvišali, tudi 10-kratno. Ob tem stroka in tuje izkušnje opozarjajo na pasti pretiranega namakanja. V oddaji pogledamo še, kako na Krasu po obsežnem požaru pred tremi leti skrbijo za graditev in vzdrževanje protipožarnih prometnic in za druge protipožarne ukrepe. V slovenski Istri smo bili navzoči pri podpisu pisma o namenu doseči prepoznavnost in širšo predstavitev tamkajšnjega ekstra deviškega oljčnega olja.
Na Madžarskem – v bližini slovenske meje – so potrdili pojav kuge drobnice, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa je izdala odločbo in nekatere kraje v Prekmurju razglasila za ogroženo območje. Bolezen, ki sicer za človeka ni nevarna, lahko povzroči veliko gospodarsko škodo. V Posavju želijo povečati prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča in ohraniti pomemben del posavske kulturne dediščine ter spodbuditi razvoj območne kulinarično-turistične ponudbe. Mlada inženirka biokemije z magisterijem iz poslovnih ved Katarina Delor Papež pa je solastnica družinske mlekarne Beka v Brkinih. Je Ljubljančanka, vendar je – kot pravi – njen dom tudi v Zavrhku.
Ne samo vreme, tudi zakoni krojijo kmetijstvo. Kmetijsko ministrstvo je v preteklem tednu z objavo šestih predlogov ključnih zakonov, ki so že v javni obravnavi, dodobra razburkalo razpoloženje v kmetijstvu. Nekatere predlagane novosti, med katerimi je najodmevnejša reorganizacija javne službe kmetijskega svetovanja, predstavljamo v današnji oddaji Od setve do žetve. V njej smo nanizali tudi pripombe Kmetijsko gozdarske zbornice na izhodišča za obdavčitev nepremičnin.
V oddaji Od setve do žetve pozornost namenjamo usposabljanju za varno uporabo fitofarmacevtskih sredstev in izpostavljamo nove razpise v kmetijstvu. Obiskali smo tudi Sadjarski center Gačnik, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor in ima na tem področju pomembno vlogo za vso Slovenijo.
Tradicija domačih kolin se sicer v Sloveniji ohranja, a hkrati počasi zamira. Eden od razlogov je vse večje zakonsko zaostrovanje in omejevanje opravljanja dejavnosti tradicionalnih kolin na slovenskih kmetijah. Poleg tega pa se tudi reja domačih prašičev vse bolj opušča, ugotavlja stroka. Da dobre in preverjeno domače mesnine oziroma koline ceni vse več ljudi, potrjuje tudi obisk na tako imenovani čurkarijadi. Že poldrugo desetletje jo v obliki ocenjevanja in pokušanja kašnatih klobas čurk pripravlja Društvo Antonovanje na Kogu v občini Ormož. S tem pa skrbi za ohranjanje in promocijo te tradicionalne slovenske jedi, ki kot sezonski mesni izdelek predstavlja tudi našo kulturno dediščino. V oddaji predstavimo tudi praktična projekta, ki se lotevata možnosti alternativnih paš za čebele v višjih nadmorskih legah in podaljševanja paše za opraševalce z različnimi strniščnimi dosevki. Pozanimali pa smo se tudi, kaj je v tem zimskem času treba in smiselno postoriti v sadovnjakih in vinogradih.
V čisto mladem letu smo se pozanimali, kakšni razpisi so vam trenutno na voljo, pa o tem, kakšni so letošnji največji izzivi za Kmetijsko gozdarsko zbornico. Obiskali smo namreč njihovo prvo novinarsko konferenco v novi sestavi. Generacijsko prenovo doživlja tudi Javna služba kmetijskega svetovanja in k sodelovanju vabi mlade strokovnjake. Predsednik zbornice Jože Podgoršek med drugim izpostavlja še problematiko visokih omrežnin na kmetijah, ki so si postavile sončne elektrarne in nepotrebne birokratske obremenitve. Na Koroškem pa medtem zgledno ohranjajo dediščino priprave rženega kruha in znanje prenašajo na mlajše.
Kmetijska ministrica Mateja Čalušić nam v pogovoru za oddajo Od setve do žetve razgrinja načrte za leto 2025. Pri tem bo pomembna predvsem priprava strateškega načrta za prihodnje obdobje skupne kmetijske politike. Veliko izzivov bo na zakonodajnem področju, kjer med drugim želijo reorganizirati javno službo kmetijskega svetovanja. Tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem se pogovarjamo o uspehih preteklega leta in se oziramo k novim izzivom zadružništva. Na obisku pri Žnideršičevih iz okolice Brežic pa izvemo, kako se je v zadnjih letih preoblikovala njihova ekološka kmetija.
Zadnja oddaja Od setve do žetve v tem letu ima praznični pridih. Najprej gostimo študentko Kajo Naveršnik, ki je zastopala Slovenijo na letošnjem evropskem tekmovanju za najboljšega mladega kuharskega šefa na Siciliji. Nadaljujemo s 27-o slovensko vinsko kraljico Sanjo Ferjančič – prav v teh dneh se poslavlja od vinskega prestola. Naš gost je tudi dobitnik nagrade naj hlev 2024 Gašper Napotnik in – kot se za ta čas spodobi, oddajo zaokrožimo z žlahtno kapljico. Pred dnevi so na kmetiji Črnko v Jarenini predstavili novo vino, ki poleg penine Oceanus zori v globinah našega morja.
Božično-novoletni prazniki so že po običaju primerni za peko potice in pripravo ostalih kulinaričnih dobrot. Na Turistični kmetiji Pri Levarjevih vselej lepo diši po domači kuhinji, ki vključuje mesne ali zelenjavne jedi, kruh iz krušne peči, božični kruh poprtnik ali pa potico. Prav za pripravo te značilne slovenske sladice nam je gospodinja Jolanda zaupala nekaj nasvetov, izkušenj in veščin iz kulinarične dediščine Dolenjega Jezera. S kulinariko je povezana tudi pridelava divjih špargljev. V Vrtnariji Golob-Klančič v Vitovljah na Goriškem so predstavili rezultate enoletnega projekta, kako uspešno zatirati razvoj lišajev in mahov, ki povzročajo velike težave v pridelavi divjih špargljev. Povpraševanje po njih že krepko presega ponudbo, ugotavljajo tako pridelovalci kot stroka. V oddaji smo obiskali tudi Božičevo kmetijo v Podnanosu. Tam je doma najboljša pridelovalka žganja po izboru drugega mednarodnega festivala žganih pijač Slovenija 2024.
Ob pomembnih obletnicah so v Parku Škocjanske jame predstavili tudi novo blagovno znamko Unesco biosferno območje Škocjanske jame in nosilcem blagovne znamke podelili prve certifikate »Tu sem doma«. Med prejemniki je tudi član Čebelarskega društva Anton Žnideršič Ilirska Bistrica Andrej Bergoč, ki se dobro zaveda, kako pomembna je kakovost medu. To v oddaji pojasnjuje tudi dr. Mojca Korošec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na Koroškem vsako leto – že 25 let – izbirajo moštno dčvo – dekle, ki prihaja iz kmečke družine in pozna koroške običaje, hkrati pa promovira tradicionalni koroški mošt. Ena večjih turističnih kmetij v Zgornji Savinjski dolini – kmetija Zgornji Zavratnik iz Luč, pa svoja vrata rada odpre tudi šolarjem.
Sanacija gozdov po lanskih neurjih in posledica, degradacija podlubnikov, je bila uspešna. To je rezultat dobrega sodelovanja proaktivnih lastnikov z javno gozdarsko službo in predvsem izvajalcev del ter razmeroma ugodnega leta brez večjih ujm. Tudi letos pa so razglasili priznanja, namenjena najskrbnejšim lastnikom gozda, ki z zglednim gospodarjenjem in nego vzbujajo pozornost v množici 460 tisoč lastnikov in solastnikov gozdov. V oddaji se bomo pogovarjali tudi s Primožem Jesenkom, letošnjim prejemnikom priznanja za rejo in ohranjanje plemenskih ovac jezersko-solčavske pasme, in Nežo Bric, trenerko borderskih ovčarjev, ki jih usposablja za delo z ovcami.
V oddaji Od setve do žetve smo predstavili zanimiva enoletna projekta: prvi se nanaša na predelavo mesnih izdelkov z manj nitritov in nitratov, drugi pa na gojenje mikrozelenjave. Po zagotovilih stroke sta oba projekta uspela. Odpravili smo se še v turistično priljubljeno Logarsko dolino – v občino Solčava in obiskali turistično kmetijo Lenar.
V Trsnici Vrhpolje na Vipavskem je te dni zelo delavno, saj pripravljajo trsne cepljenke za prodajo doma in po vsej Evropi. Nenavadno pa je, da vipavski trsničarji v Sloveniji pridelane cepljenke francoskih sort vin prodajajo v Francijo. Razlog bomo razkrili v tokratni oddaji. Je pa za potrebe vipavske trsnice na voljo vse manj zemljišč. In prav o zaščiti in ohranjanju kmetijskih zemljišč so govorili tudi na letošnjem posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja. Zaradi pozidav, vremenskih vplivov in onesnaževanja so tla po ugotovitvah stroke vse bolj ogrožen naravni vir. Tako smo v Sloveniji v zadnjih desetih letih izgubili 8.500 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč. Na kmetijskem ministrstvu pripravljajo ukrepe za trajno zaščito. V oddaji smo obiskali tudi vinogradniško kmetijo Sirk v Biljani v Goriških brdih.
Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor letos praznuje 130-letnico delovanja. Na prireditvi v počastitev te pomembne obletnice in seveda ustanove, katere poslanstvo je strokovno izobraževanje in svetovanje kmetom, so se zazrli v zgodovino in spregovorili o izzivih kmetijstva. RRA Zeleni kras, ki deluje na območju šestih Primorsko – Notranjskih občin je pripravil tradicionalni festival kolin. Letos bo so ga razdelili v tri sklope, in raztegnili vse tja do konca januarja prihodnje leto. Med drugim pripravljajo številne zanimive delavnice in bogato kulinarično ponudbo. Na koncu pa še o žbrinci. Vas zanima, kaj je to? Prisluhnite oddaji.
Pred največjim praznikom vinogradnikov, dnevom sv. Martina, ki pregovorno mošt spreminja v vino, se po državi vrstijo martinovanja in pokušine mladega vina. Tudi na Bizeljskem se martinovo tradicionalno zaznamuje z veselico s krstom mošta. Od tam je tudi predsednik Vinisa, Blaž Zagmajster, z njim se pogovarjamo o stanju v tej panogi in o pobudi, da se za vinogradništvo v letošnjem letu prizna naravna nesreča. Napovedujemo ozaveščevalno akcijo Teden slovenske hrane, ki je nadgradnja Tradicionalnega slovenskega zajtrka in bo letos potekal prvič. Vino in kakovostna lokalna hrana sta tudi osnova turistične ponudbe, ta pa je na turističnih kmetijah vedno obogatena s tradicijo in regijskimi značilnostmi. Na turistični kmetiji Stogelj iz Luč je to zgornjesavinjski želodec, geografsko zaščitena kulinarična specialiteta.
Neveljaven email naslov