Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vseslovenski plačljivi zid. Gost: Tomáš Bella, Piano Media.

11.01.2012


V ponedeljek se na slovenskem medijskem tržišču obeta novost. Sedem medijskih hiš oziroma deset izdaj, med njimi tudi Delo in Dnevnik, bo začelo uvajati skupni plačljivi zid Piano.

Na vrhu spletnih strani nekaterih medijskih hiš boste tako že čez nekaj dni opazili prijavno vrstico v sistem, ki ga je razvilo podjetje Piano Media. Po 20. februarju bo treba za dostop do izbranih vsebin plačati. Mesečna naročnina za paket novičarskih portalov bo stala 4,90 evra.

Slovenija je druga država, ki uvaja skupni plačljivi zid. Prva je bila Slovaška, od koder rešitev tudi prihaja. Nekdanji novinar in urednik, zdaj pa direktor Piano Media, Tomáš Bella razlaga, da se o postavitvi plačljivih zidov pogovarjajo še v enajstih državah.

Tomaš Bella, kdo naj plača za kakovostne novinarske vsebine oziroma, kaj se je naučilo novinarstvo iz preživelega poslovnega modela? Nekdo je dejal, da ameriško novinarstvo dolguje več veleblagovnicam kot pa Prvemu amandmaju, pri čemer je poudarjena prav vloga oglaševalcev.

V zadnjih dveh desetletjih so mediji potrebovali dva vira financiranja. Oglaševanje in prihodek od prodaje, pri čemer se je razmerje ves čas spreminjalo. V zadnjih desetih letih v obdobju interneta, pa so medijske hiše verjele, da bo prihodek iz oglaševanja dovolj. Izkazalo pa se je, da zgolj oglaševalski denar ne zagotavlja preživetja, zato morajo ponovno računati na prihodke bralcev. V zadnjih dveh letih je to že postal trend. Večina zahodnih medijskih hiš od bralcev zahteva plačilo vsaj za del vsebine. Ni treba plačati vsakega članka in tudi cena ni visoka, gre le za vračanje k staremu viru prihodka. Ta je bolj zanesljiv od oglaševalskega denarja. Je neodvisen od vzponov in padcev na trgu in na dolgi rok edini omogoča kakovostno novinarstvo.

Plačljivi zidovi niso bili vedno uspešni in ne morejo si jih privoščiti vsi časopisi. Zakaj je Piano dobra rešitev in kakšne so slovaške izkušnje?

Plačljivi zidovi praviloma niso bili zelo uspešni. Ko sem bil glavni urednik največjega novičarskega portala na Slovaškem, smo poskusili s plačljivim zidom in bil je popoln polom. Gre tudi za to, da ni posebno priročen. Ljudje še razumejo in nimajo zadržkov do tega, da bi bili novinarji za kakovostne vsebine plačani, a rešitve so nerodne. Neradi uporabljajo kreditne kartice, o plačilu nočejo razmišljati in tako dalje. Zato smo se odločili za rešitev, ki je podobna modelu kabelskih operaterjev. Z enim plačilom boš imel dostop do vseh vsebin. Ljudje nam potrjujejo, da je to sprejemljivo. Glavna ideja je: postaviti čim enostavnejši plačljivi zid z najnižjo možno ceno, ki še omogoča delovanje sistema. Prvič smo ga zagnali maja lani na Slovaškem, Slovenija bo druga, dogovarjamo pa se še v enajstih drugih državah. Pri vas sem bil navdušen nad slovenskimi mediji. Ste napredni uporabniki internetnih tehnologij, razumete spremembe medijskega prostora, in da je treba ukrepati ne le čakati na rešitev iz ZDA. Slovenija je torej druga in letos ji bo sledilo še nekaj držav.

The Great Pay Wall of Slovakia – BusinessWeek buswk.co/nwMDZU via @BW

— Tomáš Bella (@kvasinka) August 26, 2011

Najbrž poznate slovensko rešitev Double Recall, ki podjetju v Sloveniji že prinaša dobiček. Storitev zahteva odziv bralca, ko mora prepisati besedo ali dve iz oglasa. Ali menite, da je na enem trgu dovolj prostora za obe rešitvi oziroma, ali lahko ima celo en časopis obe rešitvi, torej dve obliki plačevanja. Z denarjem in pozornostjo oglaševalcev?

Seveda. Mislim, da je Double Recall odlična rešitev in lepo je, da jim je uspel vstop na ameriški trg. Zagotovo bodo del istega tržišča, edini problem je ta, da gre še vedno za oglaševalski denar. Če oglaševalec prepolovi svoja sredstva, je Double Recall še vedno boljša naložba, a še vedno je na voljo manj denarja. Založniki si ne morejo privoščiti, da bi se zanašali le na denar od oglaševanja. Resnično morajo prositi tudi bralce, da lahko preživijo in ohranijo kakovostno novinarstvo.

Torej če Double Recall ne bo rešil novinarstva, ga Piano bo?

Ne trdim, da bo v enem mesecu rešil vse medije. Vsekakor pa je trend in je manj boleč od vseh preostalih rešitev in upam, da bo postal pomemben vir prihodkov za založnike, ne da bi pri tem trpela izkušnja bralca.

Vaš poslovni model je preprost. Vemo, kdo plača, prav tako pa je zelo pregledno, kdo denar dobi.

Ugotovili smo, da je bralcem pri naši rešitvi najbolj všeč to, da dobiš dostop do vseh medijev, ki so v paketu, denar pa dobijo le tisti, ki jih zares bereš. Če nekega časopisa v paketu nikoli ne bereš in ga ne želiš podpirati, preprosto ne beri njihovih novic in tudi tvojega denarja ne bodo prejeli. Denar je razdeljen glede na to, na kateri strani ste se za storitev prijavili in koliko časa porabite na straneh posameznih ponudnikov. Če torej berete le en časopis, ga obožujete, se za storitev prijavite tam, ste lahko prepričani, da bo ves denar prejel prav ta časopis. To je ljudem dejansko všeč. Del prihodka – za kritje stroškov in podporo – seveda pripade tudi nam.

Kaj pa uporabniška izkušnja? Nekateri v Sloveniji utegnejo nuditi več oblik naročnin. Delo ima svojo, dodali bodo tudi Piano, ki ni nujno alternativa klasični naročnini, ampak druga storitev. Ne naročnina na časopis, ampak naročnina na ekskluzivne članke snopa časopisov.

Da, v vsakem primeru bo naročnina nižja od naročnine na tiskan časopis. Obstajale bodo tudi storitve, ki jih naročnina ne bo pokrivala. Gre za izdelek, namenjen vsem, ki si lahko privoščijo internetno povezavo.

Kakšna je prihodnost novinarstva in časopisov? Množičnega občinstva ni več, z blogi pa postaja poklic novinarstva ljubiteljski. Internet je pokončal množico in z njo množično ekonomijo in množične medije. Vredno obžalovanja?

Mnogi trdijo, da so založniki v devetdesetih naredili veliko napako, ko so vse vsebine na internet dali brezplačno. Sam menim, da ni bilo nobene druge možnosti. Nihče ni mogel biti dovolj pameten, da bi predvidel dogodke v naslednjih 15. letih. Ne obžalujem, internet je prinesel veliko pozitivnih sprememb, a zdaj moramo spremembe, ki se dogajajo, razložiti, in tudi to, da je visoko kakovost novinarstva brez plačil s strani bralcev nemogoče ohraniti. Nekateri se bodo težko navadili, a sam imam raje veliko izbiro medijev oziroma časopisov, čeprav so nekateri plačljivi, kot pa manjšo izbiro samih brezplačnikov. To je boljša rešitev za vse, tudi bralce in mislim, da bodo to razumeli.

Nekoč ste bili novinar, zdaj ste podjetnik. Menite, da bi moralo biti v novinarstvu več takšnih?

V novinarstvu je še vedno veliko čudovitih ljudi, ki se zavedajo tudi velikih težav. To je dobra osnova za nove ideje. Stare so namreč preživete in mediji ne morejo poslovati tako kot nekoč. Pričakujem še veliko inovacij in končno, da bodo mediji preživeli in iz krize izšli močnejši.

Znano je že, da bodo plačljivi zid Piano uporabljali Dnevnik, Delo, Slovenske novice, Dolenjski List, Ekipa, Autobild, Primorske novice, Gorenjski glas, Požar report in Računalniške novice. Ne vedo pa še, kakšen bo odziv bralcev.


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

Vseslovenski plačljivi zid. Gost: Tomáš Bella, Piano Media.

11.01.2012


V ponedeljek se na slovenskem medijskem tržišču obeta novost. Sedem medijskih hiš oziroma deset izdaj, med njimi tudi Delo in Dnevnik, bo začelo uvajati skupni plačljivi zid Piano.

Na vrhu spletnih strani nekaterih medijskih hiš boste tako že čez nekaj dni opazili prijavno vrstico v sistem, ki ga je razvilo podjetje Piano Media. Po 20. februarju bo treba za dostop do izbranih vsebin plačati. Mesečna naročnina za paket novičarskih portalov bo stala 4,90 evra.

Slovenija je druga država, ki uvaja skupni plačljivi zid. Prva je bila Slovaška, od koder rešitev tudi prihaja. Nekdanji novinar in urednik, zdaj pa direktor Piano Media, Tomáš Bella razlaga, da se o postavitvi plačljivih zidov pogovarjajo še v enajstih državah.

Tomaš Bella, kdo naj plača za kakovostne novinarske vsebine oziroma, kaj se je naučilo novinarstvo iz preživelega poslovnega modela? Nekdo je dejal, da ameriško novinarstvo dolguje več veleblagovnicam kot pa Prvemu amandmaju, pri čemer je poudarjena prav vloga oglaševalcev.

V zadnjih dveh desetletjih so mediji potrebovali dva vira financiranja. Oglaševanje in prihodek od prodaje, pri čemer se je razmerje ves čas spreminjalo. V zadnjih desetih letih v obdobju interneta, pa so medijske hiše verjele, da bo prihodek iz oglaševanja dovolj. Izkazalo pa se je, da zgolj oglaševalski denar ne zagotavlja preživetja, zato morajo ponovno računati na prihodke bralcev. V zadnjih dveh letih je to že postal trend. Večina zahodnih medijskih hiš od bralcev zahteva plačilo vsaj za del vsebine. Ni treba plačati vsakega članka in tudi cena ni visoka, gre le za vračanje k staremu viru prihodka. Ta je bolj zanesljiv od oglaševalskega denarja. Je neodvisen od vzponov in padcev na trgu in na dolgi rok edini omogoča kakovostno novinarstvo.

Plačljivi zidovi niso bili vedno uspešni in ne morejo si jih privoščiti vsi časopisi. Zakaj je Piano dobra rešitev in kakšne so slovaške izkušnje?

Plačljivi zidovi praviloma niso bili zelo uspešni. Ko sem bil glavni urednik največjega novičarskega portala na Slovaškem, smo poskusili s plačljivim zidom in bil je popoln polom. Gre tudi za to, da ni posebno priročen. Ljudje še razumejo in nimajo zadržkov do tega, da bi bili novinarji za kakovostne vsebine plačani, a rešitve so nerodne. Neradi uporabljajo kreditne kartice, o plačilu nočejo razmišljati in tako dalje. Zato smo se odločili za rešitev, ki je podobna modelu kabelskih operaterjev. Z enim plačilom boš imel dostop do vseh vsebin. Ljudje nam potrjujejo, da je to sprejemljivo. Glavna ideja je: postaviti čim enostavnejši plačljivi zid z najnižjo možno ceno, ki še omogoča delovanje sistema. Prvič smo ga zagnali maja lani na Slovaškem, Slovenija bo druga, dogovarjamo pa se še v enajstih drugih državah. Pri vas sem bil navdušen nad slovenskimi mediji. Ste napredni uporabniki internetnih tehnologij, razumete spremembe medijskega prostora, in da je treba ukrepati ne le čakati na rešitev iz ZDA. Slovenija je torej druga in letos ji bo sledilo še nekaj držav.

The Great Pay Wall of Slovakia – BusinessWeek buswk.co/nwMDZU via @BW

— Tomáš Bella (@kvasinka) August 26, 2011

Najbrž poznate slovensko rešitev Double Recall, ki podjetju v Sloveniji že prinaša dobiček. Storitev zahteva odziv bralca, ko mora prepisati besedo ali dve iz oglasa. Ali menite, da je na enem trgu dovolj prostora za obe rešitvi oziroma, ali lahko ima celo en časopis obe rešitvi, torej dve obliki plačevanja. Z denarjem in pozornostjo oglaševalcev?

Seveda. Mislim, da je Double Recall odlična rešitev in lepo je, da jim je uspel vstop na ameriški trg. Zagotovo bodo del istega tržišča, edini problem je ta, da gre še vedno za oglaševalski denar. Če oglaševalec prepolovi svoja sredstva, je Double Recall še vedno boljša naložba, a še vedno je na voljo manj denarja. Založniki si ne morejo privoščiti, da bi se zanašali le na denar od oglaševanja. Resnično morajo prositi tudi bralce, da lahko preživijo in ohranijo kakovostno novinarstvo.

Torej če Double Recall ne bo rešil novinarstva, ga Piano bo?

Ne trdim, da bo v enem mesecu rešil vse medije. Vsekakor pa je trend in je manj boleč od vseh preostalih rešitev in upam, da bo postal pomemben vir prihodkov za založnike, ne da bi pri tem trpela izkušnja bralca.

Vaš poslovni model je preprost. Vemo, kdo plača, prav tako pa je zelo pregledno, kdo denar dobi.

Ugotovili smo, da je bralcem pri naši rešitvi najbolj všeč to, da dobiš dostop do vseh medijev, ki so v paketu, denar pa dobijo le tisti, ki jih zares bereš. Če nekega časopisa v paketu nikoli ne bereš in ga ne želiš podpirati, preprosto ne beri njihovih novic in tudi tvojega denarja ne bodo prejeli. Denar je razdeljen glede na to, na kateri strani ste se za storitev prijavili in koliko časa porabite na straneh posameznih ponudnikov. Če torej berete le en časopis, ga obožujete, se za storitev prijavite tam, ste lahko prepričani, da bo ves denar prejel prav ta časopis. To je ljudem dejansko všeč. Del prihodka – za kritje stroškov in podporo – seveda pripade tudi nam.

Kaj pa uporabniška izkušnja? Nekateri v Sloveniji utegnejo nuditi več oblik naročnin. Delo ima svojo, dodali bodo tudi Piano, ki ni nujno alternativa klasični naročnini, ampak druga storitev. Ne naročnina na časopis, ampak naročnina na ekskluzivne članke snopa časopisov.

Da, v vsakem primeru bo naročnina nižja od naročnine na tiskan časopis. Obstajale bodo tudi storitve, ki jih naročnina ne bo pokrivala. Gre za izdelek, namenjen vsem, ki si lahko privoščijo internetno povezavo.

Kakšna je prihodnost novinarstva in časopisov? Množičnega občinstva ni več, z blogi pa postaja poklic novinarstva ljubiteljski. Internet je pokončal množico in z njo množično ekonomijo in množične medije. Vredno obžalovanja?

Mnogi trdijo, da so založniki v devetdesetih naredili veliko napako, ko so vse vsebine na internet dali brezplačno. Sam menim, da ni bilo nobene druge možnosti. Nihče ni mogel biti dovolj pameten, da bi predvidel dogodke v naslednjih 15. letih. Ne obžalujem, internet je prinesel veliko pozitivnih sprememb, a zdaj moramo spremembe, ki se dogajajo, razložiti, in tudi to, da je visoko kakovost novinarstva brez plačil s strani bralcev nemogoče ohraniti. Nekateri se bodo težko navadili, a sam imam raje veliko izbiro medijev oziroma časopisov, čeprav so nekateri plačljivi, kot pa manjšo izbiro samih brezplačnikov. To je boljša rešitev za vse, tudi bralce in mislim, da bodo to razumeli.

Nekoč ste bili novinar, zdaj ste podjetnik. Menite, da bi moralo biti v novinarstvu več takšnih?

V novinarstvu je še vedno veliko čudovitih ljudi, ki se zavedajo tudi velikih težav. To je dobra osnova za nove ideje. Stare so namreč preživete in mediji ne morejo poslovati tako kot nekoč. Pričakujem še veliko inovacij in končno, da bodo mediji preživeli in iz krize izšli močnejši.

Znano je že, da bodo plačljivi zid Piano uporabljali Dnevnik, Delo, Slovenske novice, Dolenjski List, Ekipa, Autobild, Primorske novice, Gorenjski glas, Požar report in Računalniške novice. Ne vedo pa še, kakšen bo odziv bralcev.


03.01.2024

Nov podkast Tehnična podpora

Povezava na nov podkast:


14.11.2023

Matej, Maruša in Anže o temah, ki so jih izbrali poslušalci

Slike, videe in besedila že prepričljivo generira umetna inteligenca. Kako in komu še zaupati? Katera orodja umetne inteligence vendarle prinašajo lažji študij ali delo v pisarni? Natanko eno leto po prvih omembah ChatGPT-ja se predvsem sprašujemo o možnostih uporabe in zlorabe. So ruske tehnologije nevarne? So telefoni na preklop modni trend ali korak v novo smer?


25.10.2023

Dr. Jana Javornik o robotizaciji delovnih procesov

Digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija. Procesi, ki so vsakdan tudi v svetu delovnih procesov. Sta zato strah in dvom upravičena? Bodo roboti ljudem res prevzeli delovna mesta?


18.10.2023

Avdiofestival: Lovim ravnotežje + Atmosferci + Odbita do bita

Podjetniški podkast, ki odpira prostor iskrenim in raznolikim pogovorom. Zgodbe ovinkov in zavor treh avtomobilskih sanjačev. Sodobne tehnologije kritično umeščene v naš prostor in čas. Lovim ravnotežje, Atmosferci in Odbita do bita. Skupna točka treh uspešnih podkastov: zvesti poslušalci. Kako in zakaj jim uspeva? Kdo je zgradil najboljšo skupnost? Epizoda je bila posneta pred publiko na Avdifestivalu 2023 (9. oktobra v Cukrarni v Ljubljani)


11.10.2023

Filip Dobranić o prihodnosti korporativnih omrežij

Twitter je postal X. Podjetje Meta odgovarja z alternativo, aplikacijo Threads, ki v Evropski uniji (še) ni dovoljena. Facebook in Instagram se poigravata z mislijo o plačljivih naročninah za uporabnike … V kakšni formi so korporativna omrežja v letu 2023?


04.10.2023

dr. David Jelenc o pametnih napravah za bolj varen in udoben dom

Pametni dom po definiciji sestavljajo naprave, ki so povezljive in jih lahko upravljamo na daljavo. Kamere, pametni zvonci, kosilnice in hladilniki. Zdi se, da je pamet vgrajena že v vsako napravo, ki pa ni nujno uporabna ali varna za uporabo. Kako povezati naprave, na kaj paziti in kateremu proizvajalcu zaupati?


27.09.2023

Aljaž Potočnik o zelenem zavajanju tehnoloških podjetij, zamenljivosti in popravljivosti naprav

Na predstavitvah novih telefonov in drugih pametnih naprav to jesen so v ospredju skrb za okolje in težnje po ogljični nevtralnosti. Zelena je nujna, ampak tehnološka podjetja imajo še vedno veliko črnih pik. Je lahko izdelava pametne ure res ogljično popolnoma nevtralna? Je nevarni kobalt res material, ki se reciklira? Je poenoten USB C-polnilnik boljša, zelena rešitev?


18.09.2023

Pika Šarf o aktu o umetni inteligenci in videonadzoru zaradi olimpijskih iger

Uveljavitev in uporaba pametnega videonadzora sta se še pred kratkim zdeli rezervirani samo za Kitajsko, ki si varstvo osebnih podatkov in človekove pravice razlaga drugače kot Evropska unija. Zdaj videonadzor, ki deluje ob pomoči umetne inteligence, (začasno?) uvaja tudi Francija. Zagovorniki pravijo, da je nujen zaradi varnosti tako množičnih prireditev, kot so olimpijske igre, nasprotniki pa so ostri, saj nekaj, kar krši človekove pravice, ne sodi v središče Evrope.


12.09.2023

dr. Emilija Stojmenova Duh o enotnosti sistemov in varstvu (državnih) podatkov

Odbita do bita v osmo sezono podkasta o sodobnih tehnologijah vstopa z intervjujem z ministrico za digitalno preobrazbo Republike Slovenije. Digitalizacijo Slovenije že vsaj desetletje obljublja vsaka vlada, se pa prebivalci Slovenije še ne moremo strinjati, da živimo v digitalni državi ali družbi. Zakaj kljub številnim primerom dobrih praks nimamo enotnih informacijskih sistemov za uporabo javnih storitev, po kom se zgledovati, zakaj plastične kartice premagajo pametni telefon in kako kljub vsesplošnemu dvomu in strahu pred spremembami dvigniti digitalno pismenost?


21.06.2023

Maruša in Anže odgovarjata na vprašanja odbitih poslušalcev

Besedo v zadnji epizodi sedme sezone imajo odbiti poslušalci.


14.06.2023

Isobel Cockerell o medijih in družbenih medijih

Za Odbito do bita Isobel Cockerell razmišlja o pomenu novinarstva v času vseprisotnih spletnih mnenj in o spletnih družbenih medijih, ki odlično uspevajo kljub težavam in škandalom, ki jim ni videti konca.


01.06.2023

Urša Perčič o domači in tuji cosplay sceni

Cosplay je lahko le prostočasna dejavnost, subkultura, umetnost ali del resne in dobičkonosne industrije. Ljubitelji cosplaya se družijo na tekmovanjih in konvencijah, oblečeni v like iz sveta znanstvenofantastičnih serij, filmov in videoiger.


18.05.2023

Živa Ahac o spletnem nasilju in komunikaciji z mladimi

Nasilje na spletu je postalo med odraslimi in tudi mladimi nekaj običajnega, nepomembnega, razumljeno je kot šala. Nasilje na spletu pa ima lahko tudi posledice v resničnem življenju.


11.05.2023

Ana Jurc o stavki scenaristov in aktualnih televizijskih serijah

Zabavna industrija ima več milijonov uporabnikov po vsem svetu, velike količine denarja, a tudi številne težave. Kako stavka scenaristov v Združenih državah Amerike vpliva na televizijske serije in šove, ki jih tako radi gledamo?


04.05.2023

Robert Petan o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco in viralnih videospotih

Kaj umetna inteligenca prinaša v sicer tradicionalno umetnost, ki velja za kreativno in unikatno?


17.04.2023

Blaž Šter o aplikacijah za vreme in domačih vremenskih postajah

Aplikacije za vreme so med najbolj priljubljenimi na naših telefonih. Uporabljamo privzete in naložene, tudi plačljive. Nekatere veljajo za boljše, druge za slabše. Zakaj? In kako prepoznati aplikacijo, ki bo natančno napovedala vreme?


13.04.2023

Rok Gumzej o igričarski pismenosti in igrah, ki pomagajo premagovati stiske

Slovenci v igričarski pismenosti ne izstopamo v primerjavi z drugimi državami. Razumevanje in zanimanje se povečujeta, so pa javne in medijske debate pogosto povezane le z negativnimi učinki igranja iger, zasvojenostjo in predsodki. V Odbiti do bita zato tokrat igre, ki lahko imajo pozitivne učinke. Igre, ki pomagajo premagovati krizo, strah, misel na samomor ali alkoholizem.


06.04.2023

Aljaž Potočnik o (ne)uporabnosti umetne inteligence in fotografijah Lune

Kako (ne)uporaben je najbolj zloglasen robot na svetu? Zaradi ChatGPT-ja strokovnjaki celo predlagajo ustavitev razvoja umetne inteligence, Italija pa se je kot prva zahodna država odločila za prepoved uporabe ChatGPT-ja.


30.03.2023

Tik Tok 3: Katja Koren Ošljak o mladih

Tik Tok je izjemno priljubljen tudi med mladimi v Sloveniji, čeprav z vsebinami, algoritmi in zbiranjem podatkov ne prispeva k temu, da bi bil drugačen ali boljši od drugih velikih igralcev na trgu.


15.03.2023

Tik Tok 2: Nejc Slukan o dezinformacijah

Miniserija raziskuje Tik Tok, ki je hkrati najbolj priljubljeno in osovraženo družabno omrežje na svetu. Dezinformacije so v zadnjih letih velika in pomembna tema. Nekaj, kar je včasih sodilo za šank, se danes v obsežnejših oblikah pojavlja v spletnih objavah in komentarjih. Je Tik Tok zaradi ohlapne regulacije in algoritma, ki daje pomembnost tudi uporabnikom z manj sledilci, privlačnejši za dezinformacije?


Stran 1 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov