Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsaj teoretično se nam na spletu namesto najbolj razširjenih vrhnjih domen .si. com, .net in .org, obetajo tudi domene s končnico .slovenia, .maribor .prekmurje in podobno. Toda registracija stane kar 185 tisoč dolarjev!
Je takšen “nakup” smiseln?
Svetovna organizacija za podeljevanje domen ICANN vloge sprejema do 12. aprila, potem pa bodo predloge in verjetno predvsem finančne zmožnosti kandidatov nekaj časa pregledovali. Seveda se poraja vprašanje, kdo bi bil pripravljen odšteti tako visoko vsoto za lastno vrhnjo domeno.
@Val202 Reg.te domene je absolutno nujna in nas postavi v prve zadetke iskalnikov. Še vedno večina planeta za nas pač ni slišala…
— Rihard Fekonja (@RihardFekonja) March 21, 2012
“Možnost je zanimiva predvsem za nekatera večja mesta, pokrajine in narodne skupnosti, predvsem pa za velika podjetja, ki se bodo odločila, da svojo blagovno znamko zaščitijo z vrhnjo domeno,” pravi Barbara Povše, vodja registra na Arnesu.
Registracija nacionalne ali mestne vrhnje domene bi bila lahko zelo uporabna. Vse nacionalno in predvsem turistično pomembne strani bi bile prepoznavne kot .slovenia, prestolnica bi na primer vse mestne vsebine združila pod .ljubljana. Barbara Povše sicer ob predpostavki visokih stroškov v registraciji vrhnjih domen za Slovenijo ne vidi pravega smisla.
“Glede na to, da je še pod domeno .si veliko prostora in da smo majhna država, se mi registracija vrhnjih domen ne zdi smiselna.”
Da v Sloveniji ni zanimanja za registracijo nacionalne vrhnje domene so potrdila tudi naša poizvedovanja. Na Slovenski turistični organizaciji so zapisali, da bi se za vzpostavitev novega registra morala odločiti država, torej verjetno vlada.
Iz mestne občine Ljubljana pa so sporočili, da bi bila investicija v vrhnjo domeno .ljubljana previsoka, da bi si jo sedanjih razmerah lahko privoščili.
Pa bi lahko vrhnjo domeno .slovenia ali .ljubljana na primer zakupil zasebnik, morda celo kakšno podjetje? Spomnimo se samo nejasnosti in zapletov okrog oglaševalske akcije Slovenija moja dežela in dilem okrog ustrezne zaščite avtorskih pravic. “ICANN bi vsekakor zahteval soglasje države,” odgovarja Povšetova.
Tudi v drugih pisavah
Se pa kmalu obeta še ena pomembna novost. Že nekaj časa je mogoče spletne naslove odpreti tudi v drugih pisavah, vendar mora biti vrhnja domena načeloma v latinici, izjemi sta že danes cirilični vrhnji domeni za Rusijo in Srbijo. Do konca leta pa naj bi internetni regulator ICANN omogočil registracijo tudi v drugih pisavah.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Vsaj teoretično se nam na spletu namesto najbolj razširjenih vrhnjih domen .si. com, .net in .org, obetajo tudi domene s končnico .slovenia, .maribor .prekmurje in podobno. Toda registracija stane kar 185 tisoč dolarjev!
Je takšen “nakup” smiseln?
Svetovna organizacija za podeljevanje domen ICANN vloge sprejema do 12. aprila, potem pa bodo predloge in verjetno predvsem finančne zmožnosti kandidatov nekaj časa pregledovali. Seveda se poraja vprašanje, kdo bi bil pripravljen odšteti tako visoko vsoto za lastno vrhnjo domeno.
@Val202 Reg.te domene je absolutno nujna in nas postavi v prve zadetke iskalnikov. Še vedno večina planeta za nas pač ni slišala…
— Rihard Fekonja (@RihardFekonja) March 21, 2012
“Možnost je zanimiva predvsem za nekatera večja mesta, pokrajine in narodne skupnosti, predvsem pa za velika podjetja, ki se bodo odločila, da svojo blagovno znamko zaščitijo z vrhnjo domeno,” pravi Barbara Povše, vodja registra na Arnesu.
Registracija nacionalne ali mestne vrhnje domene bi bila lahko zelo uporabna. Vse nacionalno in predvsem turistično pomembne strani bi bile prepoznavne kot .slovenia, prestolnica bi na primer vse mestne vsebine združila pod .ljubljana. Barbara Povše sicer ob predpostavki visokih stroškov v registraciji vrhnjih domen za Slovenijo ne vidi pravega smisla.
“Glede na to, da je še pod domeno .si veliko prostora in da smo majhna država, se mi registracija vrhnjih domen ne zdi smiselna.”
Da v Sloveniji ni zanimanja za registracijo nacionalne vrhnje domene so potrdila tudi naša poizvedovanja. Na Slovenski turistični organizaciji so zapisali, da bi se za vzpostavitev novega registra morala odločiti država, torej verjetno vlada.
Iz mestne občine Ljubljana pa so sporočili, da bi bila investicija v vrhnjo domeno .ljubljana previsoka, da bi si jo sedanjih razmerah lahko privoščili.
Pa bi lahko vrhnjo domeno .slovenia ali .ljubljana na primer zakupil zasebnik, morda celo kakšno podjetje? Spomnimo se samo nejasnosti in zapletov okrog oglaševalske akcije Slovenija moja dežela in dilem okrog ustrezne zaščite avtorskih pravic. “ICANN bi vsekakor zahteval soglasje države,” odgovarja Povšetova.
Tudi v drugih pisavah
Se pa kmalu obeta še ena pomembna novost. Že nekaj časa je mogoče spletne naslove odpreti tudi v drugih pisavah, vendar mora biti vrhnja domena načeloma v latinici, izjemi sta že danes cirilični vrhnji domeni za Rusijo in Srbijo. Do konca leta pa naj bi internetni regulator ICANN omogočil registracijo tudi v drugih pisavah.
Slike, videe in besedila že prepričljivo generira umetna inteligenca. Kako in komu še zaupati? Katera orodja umetne inteligence vendarle prinašajo lažji študij ali delo v pisarni? Natanko eno leto po prvih omembah ChatGPT-ja se predvsem sprašujemo o možnostih uporabe in zlorabe. So ruske tehnologije nevarne? So telefoni na preklop modni trend ali korak v novo smer?
Digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija. Procesi, ki so vsakdan tudi v svetu delovnih procesov. Sta zato strah in dvom upravičena? Bodo roboti ljudem res prevzeli delovna mesta?
Podjetniški podkast, ki odpira prostor iskrenim in raznolikim pogovorom. Zgodbe ovinkov in zavor treh avtomobilskih sanjačev. Sodobne tehnologije kritično umeščene v naš prostor in čas. Lovim ravnotežje, Atmosferci in Odbita do bita. Skupna točka treh uspešnih podkastov: zvesti poslušalci. Kako in zakaj jim uspeva? Kdo je zgradil najboljšo skupnost? Epizoda je bila posneta pred publiko na Avdifestivalu 2023 (9. oktobra v Cukrarni v Ljubljani)
Twitter je postal X. Podjetje Meta odgovarja z alternativo, aplikacijo Threads, ki v Evropski uniji (še) ni dovoljena. Facebook in Instagram se poigravata z mislijo o plačljivih naročninah za uporabnike … V kakšni formi so korporativna omrežja v letu 2023?
Pametni dom po definiciji sestavljajo naprave, ki so povezljive in jih lahko upravljamo na daljavo. Kamere, pametni zvonci, kosilnice in hladilniki. Zdi se, da je pamet vgrajena že v vsako napravo, ki pa ni nujno uporabna ali varna za uporabo. Kako povezati naprave, na kaj paziti in kateremu proizvajalcu zaupati?
Na predstavitvah novih telefonov in drugih pametnih naprav to jesen so v ospredju skrb za okolje in težnje po ogljični nevtralnosti. Zelena je nujna, ampak tehnološka podjetja imajo še vedno veliko črnih pik. Je lahko izdelava pametne ure res ogljično popolnoma nevtralna? Je nevarni kobalt res material, ki se reciklira? Je poenoten USB C-polnilnik boljša, zelena rešitev?
Uveljavitev in uporaba pametnega videonadzora sta se še pred kratkim zdeli rezervirani samo za Kitajsko, ki si varstvo osebnih podatkov in človekove pravice razlaga drugače kot Evropska unija. Zdaj videonadzor, ki deluje ob pomoči umetne inteligence, (začasno?) uvaja tudi Francija. Zagovorniki pravijo, da je nujen zaradi varnosti tako množičnih prireditev, kot so olimpijske igre, nasprotniki pa so ostri, saj nekaj, kar krši človekove pravice, ne sodi v središče Evrope.
Odbita do bita v osmo sezono podkasta o sodobnih tehnologijah vstopa z intervjujem z ministrico za digitalno preobrazbo Republike Slovenije. Digitalizacijo Slovenije že vsaj desetletje obljublja vsaka vlada, se pa prebivalci Slovenije še ne moremo strinjati, da živimo v digitalni državi ali družbi. Zakaj kljub številnim primerom dobrih praks nimamo enotnih informacijskih sistemov za uporabo javnih storitev, po kom se zgledovati, zakaj plastične kartice premagajo pametni telefon in kako kljub vsesplošnemu dvomu in strahu pred spremembami dvigniti digitalno pismenost?
Besedo v zadnji epizodi sedme sezone imajo odbiti poslušalci.
Za Odbito do bita Isobel Cockerell razmišlja o pomenu novinarstva v času vseprisotnih spletnih mnenj in o spletnih družbenih medijih, ki odlično uspevajo kljub težavam in škandalom, ki jim ni videti konca.
Cosplay je lahko le prostočasna dejavnost, subkultura, umetnost ali del resne in dobičkonosne industrije. Ljubitelji cosplaya se družijo na tekmovanjih in konvencijah, oblečeni v like iz sveta znanstvenofantastičnih serij, filmov in videoiger.
Nasilje na spletu je postalo med odraslimi in tudi mladimi nekaj običajnega, nepomembnega, razumljeno je kot šala. Nasilje na spletu pa ima lahko tudi posledice v resničnem življenju.
Zabavna industrija ima več milijonov uporabnikov po vsem svetu, velike količine denarja, a tudi številne težave. Kako stavka scenaristov v Združenih državah Amerike vpliva na televizijske serije in šove, ki jih tako radi gledamo?
Kaj umetna inteligenca prinaša v sicer tradicionalno umetnost, ki velja za kreativno in unikatno?
Aplikacije za vreme so med najbolj priljubljenimi na naših telefonih. Uporabljamo privzete in naložene, tudi plačljive. Nekatere veljajo za boljše, druge za slabše. Zakaj? In kako prepoznati aplikacijo, ki bo natančno napovedala vreme?
Slovenci v igričarski pismenosti ne izstopamo v primerjavi z drugimi državami. Razumevanje in zanimanje se povečujeta, so pa javne in medijske debate pogosto povezane le z negativnimi učinki igranja iger, zasvojenostjo in predsodki. V Odbiti do bita zato tokrat igre, ki lahko imajo pozitivne učinke. Igre, ki pomagajo premagovati krizo, strah, misel na samomor ali alkoholizem.
Kako (ne)uporaben je najbolj zloglasen robot na svetu? Zaradi ChatGPT-ja strokovnjaki celo predlagajo ustavitev razvoja umetne inteligence, Italija pa se je kot prva zahodna država odločila za prepoved uporabe ChatGPT-ja.
Tik Tok je izjemno priljubljen tudi med mladimi v Sloveniji, čeprav z vsebinami, algoritmi in zbiranjem podatkov ne prispeva k temu, da bi bil drugačen ali boljši od drugih velikih igralcev na trgu.
Miniserija raziskuje Tik Tok, ki je hkrati najbolj priljubljeno in osovraženo družabno omrežje na svetu. Dezinformacije so v zadnjih letih velika in pomembna tema. Nekaj, kar je včasih sodilo za šank, se danes v obsežnejših oblikah pojavlja v spletnih objavah in komentarjih. Je Tik Tok zaradi ohlapne regulacije in algoritma, ki daje pomembnost tudi uporabnikom z manj sledilci, privlačnejši za dezinformacije?
Neveljaven email naslov