Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani ponujajo že skoraj 40 tisoč e-knjig, pred kratkim so uvedli tudi dostop do servisa Ebrary, ki ponuja tudi večji nabor e-učbenikov.
Letno beležijo že dobra 2 milijona izposoj vseh elektronskih virov.
Je to napoved, da bodo tudi slovenski dnevi knjige, ki pravkar potekajo v Ljubljani, čez leta potekali v e-obliki?
Sistem Ebrary v treh različnih zbirkah omogoča dostop do skupaj skoraj 12.000 elektronskih knjig različnih založnikov, ki pokrivajo področja inženirstva, tehnologije, fizikalnih in naravoslovnih ved.
Zbirko Ebrary urejajo v ameriškem podjetju ProQuest, s sedežem v Kaliforniji, njihove vire pa uporablja več kot 2700 knjižnic po vsem svetu.
Zbirka Ebrary torej ponuja pester nabor predvsem naravoslovne znanosti, ki si jo študenti lahko naložijo na svoje prenosne naprave.
Prihodnost so e-knjižnice
Tilen Mandelj: “V CTK ocenjujemo, da ima v naše elektronske knji na letni ravni približno 90 tisoč vpogledov. Uporaba elektronskih virov v celoti je v presegla 2 milijona, pri čemer prevladujejo e-revije. Prihodnost knjižnic je zagotovo elektronska, zato pri nas že sedaj veliko sredstev vlagamo v to smer.”
Kljub temu pa pogrešamo večji nabor e-knjig v slovenščini, tako na področju študijskega gradiva kot leposlovja. Kdaj lahko pričakujemo večjo ponudbo tudi na področju slovenskih e-gradiv?
Elektronske knjige torej postajajo realnost, seveda je logično in prav, da imajo univerze pri tem vodilno vlogo. Imajo pa še kar nekaj rezerv tudi na področju e-znanstvene literature, samo celotna zbirka Ebrary namreč obsega več kot 70 tisoč elektronskih enot. Seveda pa se pravi razcvet obeta šele, ko bo na voljo več slovenske e-gradiv, učbenikov in knjig.
In takrat se slovenski dnevi knjige morda res obetajo tudi v e-obliki.
O prihodnosti e-knjig smo se pred kratkim pogovarjali tudi z Mirom Pušnikom, direktorjem CTK.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
V Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani ponujajo že skoraj 40 tisoč e-knjig, pred kratkim so uvedli tudi dostop do servisa Ebrary, ki ponuja tudi večji nabor e-učbenikov.
Letno beležijo že dobra 2 milijona izposoj vseh elektronskih virov.
Je to napoved, da bodo tudi slovenski dnevi knjige, ki pravkar potekajo v Ljubljani, čez leta potekali v e-obliki?
Sistem Ebrary v treh različnih zbirkah omogoča dostop do skupaj skoraj 12.000 elektronskih knjig različnih založnikov, ki pokrivajo področja inženirstva, tehnologije, fizikalnih in naravoslovnih ved.
Zbirko Ebrary urejajo v ameriškem podjetju ProQuest, s sedežem v Kaliforniji, njihove vire pa uporablja več kot 2700 knjižnic po vsem svetu.
Zbirka Ebrary torej ponuja pester nabor predvsem naravoslovne znanosti, ki si jo študenti lahko naložijo na svoje prenosne naprave.
Prihodnost so e-knjižnice
Tilen Mandelj: “V CTK ocenjujemo, da ima v naše elektronske knji na letni ravni približno 90 tisoč vpogledov. Uporaba elektronskih virov v celoti je v presegla 2 milijona, pri čemer prevladujejo e-revije. Prihodnost knjižnic je zagotovo elektronska, zato pri nas že sedaj veliko sredstev vlagamo v to smer.”
Kljub temu pa pogrešamo večji nabor e-knjig v slovenščini, tako na področju študijskega gradiva kot leposlovja. Kdaj lahko pričakujemo večjo ponudbo tudi na področju slovenskih e-gradiv?
Elektronske knjige torej postajajo realnost, seveda je logično in prav, da imajo univerze pri tem vodilno vlogo. Imajo pa še kar nekaj rezerv tudi na področju e-znanstvene literature, samo celotna zbirka Ebrary namreč obsega več kot 70 tisoč elektronskih enot. Seveda pa se pravi razcvet obeta šele, ko bo na voljo več slovenske e-gradiv, učbenikov in knjig.
In takrat se slovenski dnevi knjige morda res obetajo tudi v e-obliki.
O prihodnosti e-knjig smo se pred kratkim pogovarjali tudi z Mirom Pušnikom, direktorjem CTK.
Slike, videe in besedila že prepričljivo generira umetna inteligenca. Kako in komu še zaupati? Katera orodja umetne inteligence vendarle prinašajo lažji študij ali delo v pisarni? Natanko eno leto po prvih omembah ChatGPT-ja se predvsem sprašujemo o možnostih uporabe in zlorabe. So ruske tehnologije nevarne? So telefoni na preklop modni trend ali korak v novo smer?
Digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija. Procesi, ki so vsakdan tudi v svetu delovnih procesov. Sta zato strah in dvom upravičena? Bodo roboti ljudem res prevzeli delovna mesta?
Podjetniški podkast, ki odpira prostor iskrenim in raznolikim pogovorom. Zgodbe ovinkov in zavor treh avtomobilskih sanjačev. Sodobne tehnologije kritično umeščene v naš prostor in čas. Lovim ravnotežje, Atmosferci in Odbita do bita. Skupna točka treh uspešnih podkastov: zvesti poslušalci. Kako in zakaj jim uspeva? Kdo je zgradil najboljšo skupnost? Epizoda je bila posneta pred publiko na Avdifestivalu 2023 (9. oktobra v Cukrarni v Ljubljani)
Twitter je postal X. Podjetje Meta odgovarja z alternativo, aplikacijo Threads, ki v Evropski uniji (še) ni dovoljena. Facebook in Instagram se poigravata z mislijo o plačljivih naročninah za uporabnike … V kakšni formi so korporativna omrežja v letu 2023?
Pametni dom po definiciji sestavljajo naprave, ki so povezljive in jih lahko upravljamo na daljavo. Kamere, pametni zvonci, kosilnice in hladilniki. Zdi se, da je pamet vgrajena že v vsako napravo, ki pa ni nujno uporabna ali varna za uporabo. Kako povezati naprave, na kaj paziti in kateremu proizvajalcu zaupati?
Na predstavitvah novih telefonov in drugih pametnih naprav to jesen so v ospredju skrb za okolje in težnje po ogljični nevtralnosti. Zelena je nujna, ampak tehnološka podjetja imajo še vedno veliko črnih pik. Je lahko izdelava pametne ure res ogljično popolnoma nevtralna? Je nevarni kobalt res material, ki se reciklira? Je poenoten USB C-polnilnik boljša, zelena rešitev?
Uveljavitev in uporaba pametnega videonadzora sta se še pred kratkim zdeli rezervirani samo za Kitajsko, ki si varstvo osebnih podatkov in človekove pravice razlaga drugače kot Evropska unija. Zdaj videonadzor, ki deluje ob pomoči umetne inteligence, (začasno?) uvaja tudi Francija. Zagovorniki pravijo, da je nujen zaradi varnosti tako množičnih prireditev, kot so olimpijske igre, nasprotniki pa so ostri, saj nekaj, kar krši človekove pravice, ne sodi v središče Evrope.
Odbita do bita v osmo sezono podkasta o sodobnih tehnologijah vstopa z intervjujem z ministrico za digitalno preobrazbo Republike Slovenije. Digitalizacijo Slovenije že vsaj desetletje obljublja vsaka vlada, se pa prebivalci Slovenije še ne moremo strinjati, da živimo v digitalni državi ali družbi. Zakaj kljub številnim primerom dobrih praks nimamo enotnih informacijskih sistemov za uporabo javnih storitev, po kom se zgledovati, zakaj plastične kartice premagajo pametni telefon in kako kljub vsesplošnemu dvomu in strahu pred spremembami dvigniti digitalno pismenost?
Besedo v zadnji epizodi sedme sezone imajo odbiti poslušalci.
Za Odbito do bita Isobel Cockerell razmišlja o pomenu novinarstva v času vseprisotnih spletnih mnenj in o spletnih družbenih medijih, ki odlično uspevajo kljub težavam in škandalom, ki jim ni videti konca.
Cosplay je lahko le prostočasna dejavnost, subkultura, umetnost ali del resne in dobičkonosne industrije. Ljubitelji cosplaya se družijo na tekmovanjih in konvencijah, oblečeni v like iz sveta znanstvenofantastičnih serij, filmov in videoiger.
Nasilje na spletu je postalo med odraslimi in tudi mladimi nekaj običajnega, nepomembnega, razumljeno je kot šala. Nasilje na spletu pa ima lahko tudi posledice v resničnem življenju.
Zabavna industrija ima več milijonov uporabnikov po vsem svetu, velike količine denarja, a tudi številne težave. Kako stavka scenaristov v Združenih državah Amerike vpliva na televizijske serije in šove, ki jih tako radi gledamo?
Kaj umetna inteligenca prinaša v sicer tradicionalno umetnost, ki velja za kreativno in unikatno?
Aplikacije za vreme so med najbolj priljubljenimi na naših telefonih. Uporabljamo privzete in naložene, tudi plačljive. Nekatere veljajo za boljše, druge za slabše. Zakaj? In kako prepoznati aplikacijo, ki bo natančno napovedala vreme?
Slovenci v igričarski pismenosti ne izstopamo v primerjavi z drugimi državami. Razumevanje in zanimanje se povečujeta, so pa javne in medijske debate pogosto povezane le z negativnimi učinki igranja iger, zasvojenostjo in predsodki. V Odbiti do bita zato tokrat igre, ki lahko imajo pozitivne učinke. Igre, ki pomagajo premagovati krizo, strah, misel na samomor ali alkoholizem.
Kako (ne)uporaben je najbolj zloglasen robot na svetu? Zaradi ChatGPT-ja strokovnjaki celo predlagajo ustavitev razvoja umetne inteligence, Italija pa se je kot prva zahodna država odločila za prepoved uporabe ChatGPT-ja.
Tik Tok je izjemno priljubljen tudi med mladimi v Sloveniji, čeprav z vsebinami, algoritmi in zbiranjem podatkov ne prispeva k temu, da bi bil drugačen ali boljši od drugih velikih igralcev na trgu.
Miniserija raziskuje Tik Tok, ki je hkrati najbolj priljubljeno in osovraženo družabno omrežje na svetu. Dezinformacije so v zadnjih letih velika in pomembna tema. Nekaj, kar je včasih sodilo za šank, se danes v obsežnejših oblikah pojavlja v spletnih objavah in komentarjih. Je Tik Tok zaradi ohlapne regulacije in algoritma, ki daje pomembnost tudi uporabnikom z manj sledilci, privlačnejši za dezinformacije?
Neveljaven email naslov