Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Prstan mora biti iz čistega zlata, težak je 24 gramov, na treh straneh ima relief: na vrhu grško masko, na eni strani je Shakespeare in na drugi Cankar." Tone Partljič o zamisli Branka Gombača za Borštnikov prstan
Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prstan se po zgledu izjemne vloge, ki jo ima Ignacij Borštnik za slovensko gledališče – še posebej kot utemeljitelj slovenske gledališke igralske omike –, vsako leto podeljuje izmenično, kot navaja Pravilnik iz leta 1973, »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«.
V prvi od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50. obletnici podeljevanja Borštnikovega prstana, lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemnicami, medtem ko drugo oddajo sestavljajo zvočni posnetki njihovih igralskih kolegov. Pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, prepletajo izbrane odlomke in vzpostavljajo živ stik med nesnovno kulturno dediščino in današnjim dnem.
Prejemnice Borštnikovega prstana v odlomkih iz predstav oziroma radijskih iger (po vrstnem redu):
Vida Juvan (Borštnikov prstan 1977) kot Martha Brewster in Elvira Kralj (Borštnikov prstan 1970, prva prejemnica) kot Abby Brewster v: Joseph Kesselring, Arzenik in stare čipke, režija Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64.
Milada Kalezić (Borštnikov prstan 2011) kot Viola in Anica Kumer (Borštnikov prstan 2003) kot Olivija v: William Shakespeare, Kar hočete, režija Mile Korun, SLG Celje, 1986/87.
Iva Zupančič (Borštnikov prstan 1997) kot Reka v: Dane Zajc, Otroka reke, Literarni večer: Iva Zupančič, avtorica Rapa Šuklje, Radio Ljubljana, 16. 6. 1966.
Ančka Levar (Borštnikov prstan 1975) kot Hrizotemis in Mira Danilova (Borštnikov prstan 1973) kot Elektra v: Hugo von Hoffmansthal, Elektra, radijska igra, priredba in režija Maša Slavec, Radio Ljubljana, 17. 2. 1954.
Milena Muhič (Borštnikov prstan 1993) kot Sestra Angelika od Svetega Janeza in Angelca Jenčič Janko (Borštnikov prstan 1987) kot Mati Katarina Agneza od Svetega Pavla v: Henry de Montherlant, Port-Royal, režija Voja Soldatović, Drama SNG Maribor, 1979/80.
Ivanka Mežan (Borštnikov prstan 1995) kot Dominika v: Miha Remec, Delavnica oblakov, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1966/67. (Na posnetku je med ostalimi ženskimi glasovi razločno slišati tudi Štefko Drolc, prejemnico leta 1983, kot Marijo.)
Vladoša Simčič (Borštnikov prstan 1981) kot Vida v: Matej Bor, Raztrganci, radijska igra, režija Jože Tiran, Radio Ljubljana, 25. 4. 1951.
Majda Potokar (Borštnikov prstan 1985) kot Julija in Štefka Drolc (Borštnikov prstan 1983) kot Agnes v: Edward Albee, Kočljivo ravnovesje, režija Miran Herzog, Drama SNG v Ljubljani, 1968/69.
Ljerka Belak (Borštnikov prstan 2015) kot Clara v: Thomas Bernhard, Pred upokojitvijo, režija Mile Korun, Mestno gledališče ljubljansko, 1994/95. (Na posnetku je slišati tudi Jožico Avbelj, prejemnico leta 2001, kot Vero.)
Marinka Štern (Borštnikov prstan 2019) kot Insa Breydenbach in Olga Kacjan (Borštnikov prstan 2013) kot Elisabeth Kelch v: Botho Strauss, Ena in druga, režija Ivica Buljan, Slovensko mladinsko gledališče, 2005/06.
Sava Sever (Borštnikov prstan 1979) kot Lavra Lenbachova v: Miroslav Krleža, V agoniji, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63.
Miranda Caharija (Borštnikov prstan 2005) kot Veronika in Mira Sardoč (Borštnikov prstan 1991) kot Sida v: Oton Župančič, Veronika Deseniška, režija Jože Babič, SSG v Trstu, 1977/78.
Minu Kjuder (Borštnikov prstan 2009) kot Sofja Aleksandrovna v: Anton Pavlovič Čehov, Striček Vanja, režija Branko Gombač, Drama SNG Maribor, 1974/75. (Dialog na posnetku uvede Milena Muhič, prejemnica leta 1993, kot Jelena Andrejevna.)
Saša Pavček (Borštnikov prstan 2017) kot Irina, Silva Čušin (Borštnikov prstan 2007) kot Olga in Milena Zupančič (Borštnikov prstan 1999) kot Maša v: Anton Pavlovič Čehov, Tri sestre, režija Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana, 1995/96.
Jožica Avbelj (Borštnikov prstan 2001) kot B v: Edward Albee, Tri visoke ženske, režija Mateja Koležnik, Mestno gledališče ljubljansko, 1996/97. (Odlomek zaključi Štefka Drolc, prejemnica leta 1983, kot A.)
V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka.
Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Klemenčič. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020.
Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, avtorici obeh oddaj sta Petra Tanko in Ana Perne. Javno predvajanje na 55. Festivalu Borštnikovo srečanje 13. oktobra 2020, ob 14.05, v zgornji avli SNG Drame Maribor.
787 epizod
Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča.
"Prstan mora biti iz čistega zlata, težak je 24 gramov, na treh straneh ima relief: na vrhu grško masko, na eni strani je Shakespeare in na drugi Cankar." Tone Partljič o zamisli Branka Gombača za Borštnikov prstan
Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prstan se po zgledu izjemne vloge, ki jo ima Ignacij Borštnik za slovensko gledališče – še posebej kot utemeljitelj slovenske gledališke igralske omike –, vsako leto podeljuje izmenično, kot navaja Pravilnik iz leta 1973, »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«.
V prvi od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50. obletnici podeljevanja Borštnikovega prstana, lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemnicami, medtem ko drugo oddajo sestavljajo zvočni posnetki njihovih igralskih kolegov. Pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, prepletajo izbrane odlomke in vzpostavljajo živ stik med nesnovno kulturno dediščino in današnjim dnem.
Prejemnice Borštnikovega prstana v odlomkih iz predstav oziroma radijskih iger (po vrstnem redu):
Vida Juvan (Borštnikov prstan 1977) kot Martha Brewster in Elvira Kralj (Borštnikov prstan 1970, prva prejemnica) kot Abby Brewster v: Joseph Kesselring, Arzenik in stare čipke, režija Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64.
Milada Kalezić (Borštnikov prstan 2011) kot Viola in Anica Kumer (Borštnikov prstan 2003) kot Olivija v: William Shakespeare, Kar hočete, režija Mile Korun, SLG Celje, 1986/87.
Iva Zupančič (Borštnikov prstan 1997) kot Reka v: Dane Zajc, Otroka reke, Literarni večer: Iva Zupančič, avtorica Rapa Šuklje, Radio Ljubljana, 16. 6. 1966.
Ančka Levar (Borštnikov prstan 1975) kot Hrizotemis in Mira Danilova (Borštnikov prstan 1973) kot Elektra v: Hugo von Hoffmansthal, Elektra, radijska igra, priredba in režija Maša Slavec, Radio Ljubljana, 17. 2. 1954.
Milena Muhič (Borštnikov prstan 1993) kot Sestra Angelika od Svetega Janeza in Angelca Jenčič Janko (Borštnikov prstan 1987) kot Mati Katarina Agneza od Svetega Pavla v: Henry de Montherlant, Port-Royal, režija Voja Soldatović, Drama SNG Maribor, 1979/80.
Ivanka Mežan (Borštnikov prstan 1995) kot Dominika v: Miha Remec, Delavnica oblakov, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1966/67. (Na posnetku je med ostalimi ženskimi glasovi razločno slišati tudi Štefko Drolc, prejemnico leta 1983, kot Marijo.)
Vladoša Simčič (Borštnikov prstan 1981) kot Vida v: Matej Bor, Raztrganci, radijska igra, režija Jože Tiran, Radio Ljubljana, 25. 4. 1951.
Majda Potokar (Borštnikov prstan 1985) kot Julija in Štefka Drolc (Borštnikov prstan 1983) kot Agnes v: Edward Albee, Kočljivo ravnovesje, režija Miran Herzog, Drama SNG v Ljubljani, 1968/69.
Ljerka Belak (Borštnikov prstan 2015) kot Clara v: Thomas Bernhard, Pred upokojitvijo, režija Mile Korun, Mestno gledališče ljubljansko, 1994/95. (Na posnetku je slišati tudi Jožico Avbelj, prejemnico leta 2001, kot Vero.)
Marinka Štern (Borštnikov prstan 2019) kot Insa Breydenbach in Olga Kacjan (Borštnikov prstan 2013) kot Elisabeth Kelch v: Botho Strauss, Ena in druga, režija Ivica Buljan, Slovensko mladinsko gledališče, 2005/06.
Sava Sever (Borštnikov prstan 1979) kot Lavra Lenbachova v: Miroslav Krleža, V agoniji, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63.
Miranda Caharija (Borštnikov prstan 2005) kot Veronika in Mira Sardoč (Borštnikov prstan 1991) kot Sida v: Oton Župančič, Veronika Deseniška, režija Jože Babič, SSG v Trstu, 1977/78.
Minu Kjuder (Borštnikov prstan 2009) kot Sofja Aleksandrovna v: Anton Pavlovič Čehov, Striček Vanja, režija Branko Gombač, Drama SNG Maribor, 1974/75. (Dialog na posnetku uvede Milena Muhič, prejemnica leta 1993, kot Jelena Andrejevna.)
Saša Pavček (Borštnikov prstan 2017) kot Irina, Silva Čušin (Borštnikov prstan 2007) kot Olga in Milena Zupančič (Borštnikov prstan 1999) kot Maša v: Anton Pavlovič Čehov, Tri sestre, režija Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana, 1995/96.
Jožica Avbelj (Borštnikov prstan 2001) kot B v: Edward Albee, Tri visoke ženske, režija Mateja Koležnik, Mestno gledališče ljubljansko, 1996/97. (Odlomek zaključi Štefka Drolc, prejemnica leta 1983, kot A.)
V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka.
Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Klemenčič. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020.
Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, avtorici obeh oddaj sta Petra Tanko in Ana Perne. Javno predvajanje na 55. Festivalu Borštnikovo srečanje 13. oktobra 2020, ob 14.05, v zgornji avli SNG Drame Maribor.
Tomaž Toporišič, slovenski dramaturg, esejist, gledališki teoretik, univerzitetni učitelj, se v svojem delu temeljito posveča branju in razbiranju tako besednih kot odrskih umetnosti zadnjih 50 let. V tokratnem besedilu, z naslovom: Dekonstrukcije nasprotja med reprezentacijo in prezentacijo od neoavantgarde do pomilenija: od Pupilije, Jesiha in Jovanovića do Zupančiča, Živadinova, Frljića, Semenič in Divjaka, raziskuje, kako se je v času od neoavantgarde do postpostdramskega manifestirala želja povedati zgodbe. Zanima ga, kakšne oblike redramatizacije, refiguracije in rekarakterizacije gledaliških strojev še vedno producira sodobna uprizoritvena paradigma. V besedilu razgrinja načine, kako se avtorice in avtorji intenzivno posvečajo refleksiji samih sebe, svojih besedil in kontekstov ter recepcije in pri tem kot avtorice - rapsodke vzpostavljajo neposreden dialog z bralkami in bralci, gledalkami in gledalci, svojimi bodočimi interpreti. Vabimo vas k poslušanju!
»Performativni dan rad išče teater in umetnost tam, kjer ju na prvi pogled ni. In to počne v ambientih, ki so vse prej kot »oder«. Zato se Trubarjeva 3 za en dan preoblikuje v večplastni teritorij, ki postane gledališče, a ne docela; ki spominja na galerijo, a ne povsem; ki ostane akademija, a še malo več.« Tako beremo v spremnem besedilu, ko se odpravimo na Performativni dan, ki je potekal v petek, 4. oktobra, v sklopu festivala AGRFT, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Performativni dan je zasnovala doc. dr. Zala Dobovšek, predavateljica za predmet Performans, ki nam je podelila vodstvo, svoja razmišljanja, vprašanja in poglede, ki se odpirajo ob ustvarjenih performativnih dejanjih. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz performansa Urše Majcen: Koža, foto: AGRFT UL
17. mednarodni bienalni festival sodobne lutkovne umetnosti Lutke 2024 je konec septembra v Ljubljano pripeljal izbor najbolj kakovostnih in inovativnih predstav evropske lutkovne produkcije. O festivalu, novih uprizoritvenih principih lutkarstva, pa tudi pomenu lutke smo se pogovarjali z Benjaminom Zajcem. Hišni dramaturg Lutkovnega gledališča Ljubljana, dramaturg, kritik in performer je bil eden od treh selektorjev letošnje edicije festivala.
V oddaji gostimo gledališko režiserko Nino Rajić Kranjac, eno izmed najbolj vidnih in najuspešnejših režiserk mlajše generacije. Njene predstave so s samosvojim gledališkim jezikom, raziskovalno naravnanostjo in družbenimi temami prepričale premnoge žirije pomembnih gledaliških festivalov kot sta to na primer Borštnikovo srečanje in mednarodni festival Bitef. V oddaji boste izvedeli, kako Nina Rajić Kranjac razmišlja o ustvarjalnem procesu, času in prostoru v gledališču. Vabljeni k poslušanju!
Mini teater, ljubko, majhno gledališče na eni izmed najlepših ulic v središču Ljubljane letos praznuje 25 let delovanja. Leta 1999 sta ga ustanovila Robert Waltl in Ivica Buljan z namenom, da bi okrepila ustvarjanje v postdramskem gledališču in gledališču za mlado občinstvo. Letno si predstave Mini teatra ogleda več kot 25.000 gledalcev, v četrt stoletja pa so tam skupno uprizorili kar 151 predstav. Gosta tokratne oddaje Oder sta ustanovitelja tega gledališča, Robert Waltl in Ivica Buljan.
Pisanje v sklopu delavnic dramskega pisanja je v zadnjem času eden od stalno navzočih in vse bolj priljubljenih pristopov snovanja izvirnega dramskega besedila. O prednostih tovrstnega ustvarjanja, pomenu za avtorice in avtorje, pa tudi o izkušnji mentoriranja in vprašanju avtorstva se pogovarjamo z dramatičarko, dramaturginjo in mentorico delavnic dramskega pisanja Simono Hamer.
Krpanje nevidnega je projekt Ivane Müller in Bojane Kunst. Gre za serijo javnih intervencij, performansov, kolektivnih akcij, s katerimi umetnici skušata vzpostaviti povezave med različnimi resničnostmi mesta, opozoriti na moč lokalnih skupnosti, ki tvorijo mesto, in navsezadnje ustvariti imaginarni zemljevid pokrpanega, »popravljenega« mesta. Projekt in predstava sta bila del nedavno končanega festivala Mladi levi, Bojana Kunst pa ju predstavlja v tokratni oddaji Oder. Foto: Nada Žgank
Ravnateljica Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel v tokratnem pogovoru spregovori o svoji repertoarni politiki, o izzivih vodenja osrednje slovenske gledališke hiše in aktualne selitve ob obnovi Drame na novo lokacijo.
V oddaji gostimo Tiborja Miheliča Syeda, kulturologa, glasbenika, nekdanjega direktorja Slovenskega mladinskega gledališča in trenutnega direktorja Kina Šiška. V oddaji se bomo posvetili delovanju in razvoju Slovenskega mladinskega gledališča v obdobju, ko je bil Tibor Mihelič Syed njegov direktor, premišljevali o vlogi tega gledališča v prejšnjih sezonah in danes ter se spraševali, kakšna je pravzaprav vloga direktorja gledališča z javnim repertoarjem in stalnim igralskim ansamblom, ki pa se po vsebini še vedno razlikuje od klasičnega dramskega gledališkega programa. Vabljeni k poslušanju! Foto Sandi Fišer, Mediaspeed
Kitajska opera se razlikuje od naše zahodne tradicije, saj pogosto vključuje tudi akrobacijo in značilno mimiko, poleg glasbenih in dramskih učinkov pa posebne pomene vnašajo tudi barve in prepoznavni liki. Med mnogimi različicami in oblikami je najbolj uveljavljena pekinška opera, ki temelji na več sto ali celo tisoč let stari dediščini, zgodbe pa govorijo o vojaških in političnih nasprotjih. O kitajski operi se je Magda Tušar leta 2022 pogovarjala s sinologinjo Mino Grčar. Foto: Pixabay
Z arheologom dr. Božidarjem Slapšakom se pogovarjamo o antičnem gledališču, njegovi monumentalni arhitekturi, prelomnih tehničnih rešitvah ter družbenih in kulturnih ozadjih. Pred leti je v kraju Tespije v srednjegrški pokrajini Beociji, sicer v okviru skupnega projekta leidenske univerze, odkril del mestnega obzidja in zarisal v prostor lokacijo nekdanjega gledališča. Dr. Slapšaka je leta 2019 pred mikrofonom povabila Magda Tušar. Foto: Pixabay
6. julija letos je minilo 100 let od rojstva gledališke igralke, režiserke, publicistke in prevajalke Drage Ahačič, preminule leta 2022. Rodila se je v Črnomlju, se nato šolala v Ljubljani, po kapitulaciji Italije pa je leta 1943 odšla v partizane. Tam se je kot članica kulturno-propagandnih skupin srečala z odrom in nastopanjem. O svojih gledaliških začetkih na osvobojenem ozemlju, nadaljevanju gledališke kariere, bivanju v Parizu in pozneje svojemu delovanju na polju pedagoškega dela v Pionirskem domu je leta 2003 pripovedovala Vidi Curk.
Merce Cunningham, je bil eden najvplivnejših koreografov 20. stoletja. Bil je prvi, ki je zagovarjal tezo, da lahko ples obstaja neodvisno od glasbe. Ples je razumel kot avtonomno, abstraktno umetnost, ki ne govori o ničemer drugem kot o samem sebi. V oddaji Oder je o znamenitem umetniku spregovorila dramaturginja in plesna teoretičarka Andreja Kopač.
V oddaji Oder lahko slišite pogovor s plesalko in koreografinjo Kajo Lin Jagodič Avguštin. Diplomantka Konservatorija za glasbo in balet se je našla predvsem v sodobni plesni zvrsti in ustvarila več samostojnih avtorskih predstav. Meni, da je ples nekaj najbolj naravnega in da se mu moramo enostavno prepustiti.
V začetku letošnjega leta je minilo 110 let od rojstva Vitomila Zupana, slovenskega pisatelja, pesnika, dramatika, prevajalca. Ob tej priložnosti bomo v oddaji Oder spregovorili o Zupanovi dramatiki. »Zupan vidi dramatiko kot prostor, ki mu skozi dramske osebe omogoča premišljevanja in sopostavljanja različnih življenjskih principov. Njegove osebe so vedno individualisti, posamezniki, kolektivizem mu je tuj, pri čemer ga ves čas zanima, kaj je bistvo človeka, kaj je na dnu, ambivalentnost znotraj človeka, njegova temna in svetla stran, angel in žival, zato prikazuje eksistencialno skrajno zaostrene situacije, v katerih se dramska oseba odloča med dobrim in zlim, med željo in močjo.« Tako med drugim zapiše dr. Mateja Pezdirc Bartol, ki je Zupanovo dramatiko raziskovala skozi prizmo oblakov in pištol. Pred mikrofon jo je pred devetimi leti povabila Staša Grahek. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: z razstave ob 100-letnici rojstva Vitomila Zupana, Slovenski gledališki inštitut 2014, vir:slogi.si
»Ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije, 22. novembra 1918, so se v Ljubljano vrnili vojaki, ki so oslepeli na bojiščih. Tri mesece kasneje so imeli prvi gledališki nastop.« Datirano s koncem prve svetovne vojne se začenja opis in popis gledališke dejavnosti slepih in slabovidnih v Sloveniji. V témo se je poglobil Dušar Brešar in popisal vso gledališko dejavnost nekaj več kot enega stoletja. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave A. Nicolai: Oh, te nore ženske, režija Alenka Bole Vrabec, zasebni arhiv Dušana Brešarja
Predstava Konec sveta v treh dejanjih režiserke Selme Spahić, ki je nastala v koprodukciji Zagrebškega gledališča mladih, Beograjskega dramskega gledališča, Slovenskega narodnega gledališča Maribor in festivala Borštnikovo srečanje, tam je bila tudi premierno uprizorjena, je združila dramska besedila Kristine Kegljen, Katje Gorečan in Tijane Grumić ter na odru razgrnila različne oblike ekonomskega, družinskega in institucionalnega nasilja, žal še kako prisotnega v sodobni družbi. O tem, kako so ustvarjalke iz Hrvaške, Srbije in Slovenije na odru iz različnih regionalnih perspektiv tematizirale nasilje nad ženskami, so spregovorile Selma Spahić, režiserka predstave, Katja Gorečan, avtorica slovenskega besedila in igralki v predstavi: Rina Pleteršek in Špela Setničar. Vabljeni k poslušanju!
V ljubljanskem parku Tivoli se v sredo, 19. junija začenja 13. festival radikalnih teles Spider. Kritično pronicljivi mednarodni umetniški festival, ki v Slovenijo pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene, bo v treh dneh skupno ponudil 27 dogodkov, poleg plesnih predstav in performansov se obetajo še filmske projekcije, koncert, DJ-seti ter t.i. radikalni pogovori o perečih družbenih temah. Festival letos poteka z geslom Brneči algoritmi jate. V oddaji Oder gostimo direktorja festivala Žigo Predana in umetniškega vodjo Mateja Kejžarja.
Spremljevalni program 59. festivala Borštnikovo srečanje ponuja tudi dve razstavi gledaliških fotografij – Damjana Švarca v Umetnostni galeriji Maribor in Toneta Stojka v Medetaži SNG Maribor. Ob tej priložnosti je Slovenski gledališki inštitut pripravil pogovor o gledališki fotografiji. O pomenu in nastajanju te podzvrsti fotografije, se je z obema ustvarjalcema pogovarjala muzejska svetovalka v Umetnostni galeriji Maribor Breda Kolar Sluga. Bredo Kolar Sluga in Damjana Švarca je pred mikrofon povabila Aleksandra Saška Gruden. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Dušan Jovanović, Kdo to poje Sizifa, SNG Drama Ljubljana, premiera 12. 1. 1997. Foto: Tone Stojko; vir: SLOGI.
Vili Ravnjak, dramaturg, umetniški vodja, pedagog, dramatik in teoretik je bil skoraj štiri desetletja tesno povezan z mariborskim Talijinim hramom. V njem je bil dva mandata tudi umetniški vodja. Dolgo in podrobno pa je raziskoval tudi njegovo zgodovino, ki jo je po nekaj že prej izdanih publikacijah lani strnil in izdal v knjigi Talijin hram v Mariboru pri Založbi Pivec. V drugem delu pogovora se posvečamo Ravnjakovi poklicni poti, povezani z mariborskim gledališčem. Vabimo vas k poslušanju! foto: Jure Eržen, www.zenmeditacija.si
Neveljaven email naslov