Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
491 epizod
491 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Oddaja Midva enkat mesečno predstavlja različne dvojine, Tokrat sta z nami zakonski par dr. Mara Cotič, redna profesorica didaktike matematike in že 16 let dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem v Kopru, ki prav letos obeležuje 50 let delovanja in Zdenko Cotič - Coto, kitarist, ki mu lahko rečemo legenda, saj je močno zaznamoval primorsko in slovensko glasbeno pokrajino in že 22 let igra z Janom Plestenjakom. Matematika in oder sta dve zelo različni področji, a za ljubezen veljajo drugačne formule, sta zaupala Nataši Benčič.
Človek se s svojimi dejavnostmi vse bolj širi v habitate, ki od nekdaj pripadajo živalim. S tem ogroža sebe in številna druga bitja. Izrablja neobnovljive vire, pa tudi obnovljive, ki zaradi prekomernih in pretiranih posegov človeka ne morejo znova zaživeti. Naj navedemo le dva primera: pretiran izlov rib ali pretirana sečnja gozdov. Zato je smotrno, da okolje varujemo in omejimo tiste dejavnosti človeka, ki so za naravo in okolje škodljive. V tej smeri razmišlja tudi filozof dr. Tomaž Grušovnik v svojih obravnavah živalske in okoljske etike.
Gostja oddaje odprto za srečanja je Elena Cerkvenič, Slovenka v Trstu, diplomirana jezikoslovka in profesorica nemškega jezika, pobudnica številnih dogodkov za širjenje slovenskega jezika in kulture v Italiji ter izredno dejavna v krogih ljudi, ki živijo ali so doživeli izkušnjo, podobno njeni. V začetku 90. let prejšnjega stoletja se je soočila s težko diagnozo: shizofrenija. Svojemu življenju je morala zgraditi nove temelje. Letos je izšla njena knjiga s spomini "Sem shizofrena in ljubim svojo norost". V njej podrobno in zelo čutno opisuje doživljanje svoje bolezni. Preplete ga s srečanji, ki so jo opogumila, razmišlja o družbenem položaju oseb s težavami v duševnem zdravju in o svobodi, ki jo je njej in drugim dal tržaški psihiater - revolucionar Franco Basaglia.
Začenja se nov niz oddaj Midva, ki bodo enkrat mesečno zapolnile sredin večerni čas oddaje Odprto za srečanja. Nadaljujemo s spoznavanjem različnih človeških dvojin in tako kot lani niz začenjamo z dvojino starš-otrok. Naša prva gosta sta oče in sin iz Kopra, ki sta obenem tudi športnik in trener: to sta oče Rajko in sin Toni Vodišek, nosilec srebrne medalje na OI v Parizu 2024 v kajtanju. V goste ju je povabila Nataša Benčič.
Nives Kačič je v vsakdanjem življenju uradnica in matičarka. Ko zapre vrata pisarne, preobuje čevlje in postane strastna popotnica, ljubiteljica narave, še posebej dreves, pa tudi strastna ljubiteljska fotografinja. Dedinja fotoaparata, kot se sama poimenuje je v dobrem desetletju in pol prepotovala lep kos sveta. Njene destinacije so za mnoge še neodkriti biseri, kjer si, kot sama rada pove, raj in pekel podajata roki. Kraji, ki ponujajo čudovite razglede, a so obenem priča izginjanja redkih plemen. Fotoaparat je vedno pri roki, potovalka, četudi že precej polna, ostaja odprta.
Irena Vrhovnik na domači kmetiji v Seči preizkuša nove načine kmetovanja. Ko je bila še zaposlena, se z alternativnimi metodami in pristopi, s katerimi drugje že dolgo orjejo ledino, ni imela časa ukvarjati toliko, kot zdaj, ko je že skoraj 4 leta upokojena. V zadnjem obdobju se ukvarja predvsem z regenerativnim kmetijstvom. V pogovoru z Jasno Preskar bo v oddaji Odprto za srečanja ob 20-ih pojasnila, v čem se regenerativno kmetijstvo razlikuje od klasičnega, pa tudi, kaj sicer še počne.
Nocojšnji gost oddaje Odprto za srečanja bo Novogoričan Damir Podnar, profesionalni potapljač, inštruktor in vodja državne enote za tehnično potapljanje pri Upravi za zaščito in reševanje. Najgloblja točka, ki jo je kdaj obiskal, je izvir Mrzlek na Trnovsko-Banjški planoti, najbolj pa mu je v spominu ostalo raziskovanje toka reke Reke. V pogovoru s Karin Zorn Čebokli bo beseda tekla tudi o raziskovalnih odpravah v svetovnih morjih, nazadnje je raziskoval razbitine v Baltskem morju, in letošnjem reševanju ujetih v Križni jami.
Po poklicu je učiteljica, sicer pa tudi članica Beneškega gledališča. Igra harmoniko, spremlja plesalce FS Živanit in je dejavna pri še treh glasbenih zasedbah. Anna Bernich je pomemben člen kulturnega življenja nediških dolin, njena beneška govorica pa je ena sama pesem. V oddaji boste slišali štiri stare ljudske beneške skladbe, ki jih je posnela v našem studiu Hendrix.
V oddajo Odprto za srečanja smo ob desetem jubileju naše jezikovne rubrike "Kotiček za jeziček" povabili dekanjo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem dr. Ireno Lazar in učiteljico Majo Petrovčič Rupnik, nekdanjo študentko oddelka za slovenistiko, ki je rubriko več let soustvarjala in se ji posvetila tudi v magistrskem delu.
Ana Jug je nekdanja odvetnica, pobudnica pro bono ambulante v Novi Gorici, ustanoviteljica društva starih in prenovljenih predmetov, nominiranka za Slovenko leto, ustanoviteljica Skupine kazenska ovadba, ki je naznanjala politike pred nečednimi posli, aktivna članica pobude Voda v ustavo, predvsem pa je upornica. Upornica proti krivicam nemočnih in krivicam sistema. Svoje izkušnje iz različnih protestov in uporov je zbrala v knjigi Od predpasnika do zapasnika. Knjigo je pred kratkim predstavila na knjižnem sejmu v Venezueli. V oddaji Odprto za srečanja se je z njo pogovarjala Nataša Uršič.
Jadralka Tina Mrak je Slovenijo zastopala na štirih olimpijskih igrah. Prvi nastop je zabeležila leta 2012 v Londonu, nastope pod petimi olimpijskimi krogi pa je sklenila letos v Parizu. Večji del kariere je v razredu 470 uspešno nastopala z Veroniko Macarol, na olimpijskih igrah pa je bila tudi s Tejo Černe in Jakobom Božičem. Jadralka Pirata iz Portoroža se je odločila, da ne bo več tekmovala v olimpijskih razredih, profesorica športne vzgopje se je tako odločila za prelomnico na športni poti. Z jadralko se je pogovarjal Primož Čepar.
Gost oddaje Odprto za srečanja je Rado Gregorič, kondicijski trener Tonija Vodiška, učitelj športne vzgoje, predsednik atletskega društva Nova Aurora ter velik ljubitelj in podpornik športa. Pogovarjali se bomo o pomenu športa, o odnosu do športa s strani mladih, starejših, države. Minulih deset let Rado intenzivno spremlja športno pot olimpijonika Tonija Vodiška, zato bo osrednji del pogovora namenjen vrhunskemu športu, pogojih zanj ter izzivih, ki jih imajo profesionalni športniki na poti do najvišjih dosežkov.
"Moj časopis je moje sidro", pravi Barbara Kramžar, ki je že vrsto let dopisnica časnika Delo iz tujine. Svoje novinarsko delo je sicer po diplomi začela v zunanjepolitični redakciji na Radiu Slovenija , a kaj kmalu odšla k časniku. Dolgoletno dopisništvo v tujini je začela jv Nemčiji - takrat še v Bonnu, nato šla prvič v Zda, se vrnila v Evropo in poročala z Dunaja, nato odšla v Berlin in spet v Zda, kjer je od leta 2019. Dolga leta tujine ji niso vzela občutka, da je Slovenija dom. Sem se redno vrača, vse dopuste z možem Američanom, ki odlično govori slovenščino, preživita v zaledju Kopra, kjer imata drugi dom. O delu dopisnice iz tujine, o Ameriki kot jo čuti, živi, o njej poroča, o bližajočih se volitvah, ki bodo zaznamovale Zda in ves svet se z Barbaro Kramžar v oddaji Odprto za srečanja pogovarja Nataša Benčič.
V oddaji Odprto za srečanja bo gost slikar in grafik Peter Ciuha. Tudi sam se je, tako kot njegov oče, priznani slikar Jože Ciuha, zapisal umetniškemu likovnemu izražanju. Rad raziskuje nove likovne izraze, ob tem pa si prizadeva, da bi ljubezen do umetnosti predal tudi svojim študentom. Je predavatelj v okviru programa Vizualna umetnost in oblikovanje na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Japonsko, kjer je pred kratkim razstavljal, nosi v srcu, z družino pa živi v idilični kraški vasici. Nič v življenju ni slučajno, rad reče.
Na srečanje smo se tokrat povabili k Bojanu Rustju, pred kratkim upokojenemu družinskemu zdravniku, ki je več kot štiri desetletja vodil splošno ambulanto na zdravstveni postaji Bovec. Za svoje življenjsko delo je prejel tudi naziv častni občan. Rustja pa je mnogo več kot le zdravnik, je tudi mož, oče odraslima hčerki in sinu, marsikdo pa ga pozna tudi po njegovi bogati zbirki predmetov iz prve svetovne vojne Alberto Picco. Z njim se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Saša Gerčar, ki jo marsikdo pozna zaradi njene blagovne znamke Kura Fura, je nekdanja uspešna direktorica ameriškega podjetja, ki je zaradi izgorevanja pred 12 leti zaživela na novo: ustvarila si je novo službo, Ljubljani pa je pred dvema letoma dodala Trst, kjer je kupila stanovanje. Dnevna doživetja ter spoznanja o življenju na tej in oni strani nekdanje meje, pa naj gre za nepremičninski trg, hrano, promet ali obeleževanje praznikov, deli na socialnih omrežjih. Njene gostobesedne zapise, ki jih vedno pospremi s fotografijami, pogosto tudi z video posnetki, zaznamujeta humor in optimizem.
Matej Praček je strasten zbiratelj in poznavalec mineralov in kristalov. Prav želja po raziskovanju narave in njenih skrivnosti ga je popeljala v ta svet. Skozi leta je izoblikoval globoko razumevanje mineraloških procesov in edinstvenih lastnosti kristalov. Išče in zbira redke in posebne primerke z vsega sveta, od barvitih ametistov do eksotičnih turmalinov. Poleg zbiranja se Matej ukvarja tudi z raziskovanjem energetskih lastnosti kristalov. Zanj so minerali več kot le estetski predmeti – so orodja za duhovno rast in dobro počutje. Prepričan je, da lahko pravilno izbrani kristali pomagajo pri uravnovešanju energije, izboljšanju koncentracije in prinašanju notranjega miru. Z njim se je v svet naravnih lepot, ki jih ponuja naša Zemlja, odpravil Boštjan Simčič.
Naš gost je Rado Andolšek s Ferlugov, ki se vse življenje ukvarja z ohranjanjem slovenske tradicije. Živi v Italiji, igra v godčevski zasedbi Kulturnega društva Kraški šopek, ki vključuje dve folklorni skupini in poustvarjalke ljudskih pesmi. Z Radom Andolškom in njegovo ženo Natašo Čevnja, se je pogovarjala Smilja Baranja.
Dobitnik Maroltove plakete deluje v okviru KD FS Razor, ki vključuje plesno, pevsko in dramsko dejavnost. Avtorica: Smilja Baranja
Romanja so tudi izraz vere, se pa v zadnjem času vedno več pohodnikov na poti odpravi tudi iz drugih osebnih, ne nujno verskih vzgibov. Med najbolj znane poti sodi španski camino v Santiago de Compostello. Gost oddaje Odprto za srečanja je Rado Sluga, romar, pohodnik, ki je nedavno v knjigo strnil preplet misli in korakov s camina. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle
Neveljaven email naslov