Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4 epizod
4 epizod
Operni iztek četrtkove jutranjice prinaša antropološki, literarni, tehnični, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.
Ermanno Wolf Ferrari se je med študijem v Münchnu silno navdušil nad Wagnerjem, a se pozneje otresel nemškega vpliva in se raje prepustil čarom italijanske, še zlasti beneške glasbe, pa tudi pri izbiri snovi za svoje opere se je rad oprl na beneškega rojaka Carla Goldonija, komediografa, ki mu je še posebno ustrezal zaradi sijajnih prikazov vsakdanjega življenja ljudi in malih človeških slabosti. In na Goldonija se je oprl tudi s komično tridejanko Štirje grobijani.
Bellinijeva druidinja ni niti najmanj podobna druidinjam, ki jih zelo poredko in zelo mimogrede omenjajo rimski pisci po Cezarju, in sicer kot »blazne« ali »razkačene« ženske. Norma je razpeta med dolžnostjo, ki ji jo nalaga njen svečeniški položaj v druidskem kultu, in ljubeznijo do Rimljana, kar še toliko bolj odpira vprašanje, ali so bili druidi res samo religiozna združba ali pa tudi bratovščina s političnimi apetiti.
Če ne štejemo »Obveze prve in najplemenitejše zapovedi«, ki je duhovne narave, se je »singspiela« (nemške operete z govorjenimi deli), forme, ki je takrat (zgledovaje se po francoski praksi) šele zaživela, Mozart lotil pri 12-ih letih, ko je po naročilu dunajskega zdravnika in zagovornika teorije animalnega magnetizma in njegove terapevtske uporabe Franza Mesmerja napisal enodejanko »Bastien in Bastiena«.
Neveljaven email naslov