Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5 epizod
5 epizod
Operni iztek četrtkove jutranjice prinaša antropološki, literarni, tehnični, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.
Čeprav je imel Monteverdi že 73 let, ko so v Benetkah prvič izvedli njegovo petdejanko Odisejeva vrnitev v domovino, se je odlično prilagodil okusu tedanjega občinstva: to velja tako za njegove komične značaje, kakršen je požeruh Iros, kot tudi za scenske učinke, ko se Atena z neba spusti na zemljo. Opera je doživela lep uspeh, saj so jo še istega leta uprizorili v Bologni, leto pozneje pa spet v Benetkah. In če je Orfej, skomponiran 30 let prej, zgrajen iz precej togih recitativov in arij, pa je v Odiseju Monteverdi ubral drugačen pristop, saj je tako orkestru kot pevcem dal veliko bolj proste roke, kar raziskovanje v območju izraznosti zadeva.
Kar zadeva zgodbo in dogajanje, sta Mozart in libretist Emanuel Schikaneder v Čarobi piščali postavila umetniški spomenik prostozidarstvu, nekateri pa so jo videli tudi kot v alegorijo odeto kritiko tedanjih posvetne in cerkvene oblasti.
Zaradi Donizettijeve lirske narave so njegove Kapljice za ljubezen tudi topla in ganljiva zgodba o ljudeh, ki so (čeprav njihovi značaji niso izrisani kdo ve kako izrazito oziroma originalno) dovolj prepoznavni, predvsem pa izjemno simpatični. Od ljubezni bolnih tenoristov v operni uri kar mrgoli, toda Nemorino je zagotovo eden najprikupnejših v tej kategoriji; občinstvo ima namreč na svoji strani že dolgo pred svojo znamenito romanco.
V središču bo dunajska opereta, točke pa boste slišali v interpretaciji čeških izvajalcev, ki jih bodo tudi peli v maternem jeziku, torej v češčini. Za sklep pa se bomo, kar operno ustvarjalnost zadeva, preselili še na domača tla.
Zlatorog Viktorja Parme ima prav posebno mesto v zgodovini slovenske ustvarjalnosti za glasbeno gledališče; z njim je Parma omogočil kvalitativni preskok, ki so ga v naslednjih letih, takrat seveda že iz sodobnejših izhodišč, v domačo opero prinesli Savin, Osterc, Kogoj in Bravničar.
Neveljaven email naslov