Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
7 epizod
7 epizod
Bliža se peta obletnica začetka epidemije covida-19, ki je pretresla in spremenila svet. Dogajalo se je marsikaj, na kar ne smemo pozabiti, ostalo je veliko vprašanj, na katera še (vedno) nimamo odgovorov, pa tudi poglobljenih analiz in ocen ni bilo narejenih prav veliko. Koronavirus je izbruhnil konec leta 2019 v kitajskem mestu Vuhan, bliskovito hitro se je razširil po vsem svetu in 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo covida-19. Čez tri leta nam je ta organizacija sporočala, da pandemije še ni konec, da je v prehodni fazi. Kje pa smo danes, pet let po izbruhu? Kako je epidemija zaznamovala svet, družbo in posameznike? Smo danes bolj pripravljeni na kaj podobnega?
Imunolog Alojz Ihan pripoveduje o tem, kako SARS-CoV-2 rovari po naših telesih, kako je z onkogenostjo novega koronavirusa, o drugih virusih, ki so vse prej kot nedolžni, iskanju učinkovitih cepiv in razvoju, ki ga je pospešila tudi epidemija covida-19. Komentiral je dramatične zgodbe o posledicah okužbe in cepljenja, ki se širijo po svetu in spletu: "To je postala nekakšna zabavna industrija, ki nima zveze s tem, kar se dogaja v medicini, vpliva pa na javnost, ki te zgodbe reproducira po družabnih omrežjih."
Andrej Trampuž velja za enega najbolj prepoznavnih slovenskih zdravnikov, ki delajo v tujini, med pandemijo covida-19 se je večkrat oglašal iz največje in najprestižnejše evropske bolnišnice Charité v Berlinu, kjer je vodil infekcijski oddelek, ter nam sporočal informacije, komentarje in na začetku tudi precej črnoglede napovedi o rasti okužb. Novinar Iztok Konc je infektologa Andreja Trampuža poklical v Avstralijo, kjer zdaj živi in dela, in z njim posnel zanimiv intervju. Dostopnost vrhunskih strokovnjakov je za javnost zelo pomembna in doktor Trampuž je znan po tem, da je zelo odprt za novinarje in da odgovori na vsa naša vprašanja.
Dr. George Fu Gao je vodilni kitajski virolog, ki ima na Kitajskem status pravega zvezdnika. Na inštitutu za mikrobiologijo v Pekingu sta se z njim pogovarjala novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij. Povedal jima je veliko zanimivega o virusih, razvoju cepiv, o tem, kako je strokovna skupina, ki jo je vodil, januarja 2020 v Vuhanu iskala nevarnega povzročitelja bolezni, ki se je pojavila. Našli so novi koronavirus. Profesorja, ki predlaga, da bi 1. november razglasili za svetovni dan gripe, skrbi tudi zdravje našega planeta, zato pravi: »Delati moramo v skupno dobro. Zdravje voda pomeni zdravje Zemlje, zdravje živali pomeni zdravje ljudi.« Ob vseh resnih temah pa v intervjuju ne manjka smeha, saj ima dr. Gao izjemen smisel za humor.
Novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij sta na poti po Kitajski obiskala tudi vsem znano mesto Vuhan, kjer sta posnela razgibano reportažo, v kateri ugotavljata, da v tem milijonskem mestu življenje teče dalje in da se - vsaj v pogovorih s prišleki - domačini neradi vračajo v čas izbruha novega koronavirusa. Povedali so, da jim ni prijetno, ker je Vuhan postal svetovno znan zaradi korone. Ker so ravno vstopili v kitajsko novo leto, so njuni sogovorniki vsem v Sloveniji zaželeli predvsem veliko zdravja.
Komunikatorka znanosti dr. Zarja Muršič in filozof dr. Tomaž Grušovnik govorita o negotovih časih, v katerih živimo, o tem, kaj nas je pandemija covida-19 naučila, kako hitro se je znanost odzvala na izbruh koronavirusa pred petimi leti in zakaj želimo epidemijo čimprej pozabiti. Ocenjujeta tudi medije med epidemijo, v pogovoru pa se je dr. Grušovnik dotaknil še razlogov za vznikanje teorij zarot.
Živimo v nenehni krizi, ne vemo, kdo ima prav in komu zaupati. Tako v pogovoru o epidemiji, mladih, šoli, krizah in življenju pred zasloni razmišlja antropolog Dan Podjed, ki pravi, da se moramo vprašati, kaj se dogaja z nami. Psiholog Kristijan Musek Lešnik ugotavlja, da je za družbo zelo pomembno ohranjanje stabilnosti in zaupanja. Vilma Štritof, dramaturginja na Radiu Slovenija, se je pogovarjala z nastopajočimi v dokumentarni radijski igri Samota – generacije izolacije, v kateri je med epidemijo covida-19 sodelovala tudi Zoja, ki je danes študentka, takrat pa je ravno vstopila v srednjo šolo. Avtorica igre Špela Kravogel pa je poudarila, da so v radijsko igro, ki je nastala med epidemijo, vpletli intimno izpoved, znanost, umetnost in free-style glasbo, kar je smer, ki bi jo bilo dobro še naprej raziskovati in se na podobne načine lotiti še kakšnih drugih aktualnih družbenih tem.
Pred petimi leti so se v kitajskem mestu Vuhan pojavili primeri skrivnostne pljučnice. V prvih dneh januarja 2020 so kitajske oblasti potrdile, da je njen povzročitelj novi koronavirus, ki je v nekaj dneh postavil ves svet na glavo. Tatjana Pirc je v radijskem arhivu izbrala posnetke, ki pripovedujejo, kako se je vse skupaj začelo, kaj se je dogajalo v prvem valu epidemije covida-19 in kako smo živeli v novi nenormalnosti.
Neveljaven email naslov