Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi cilj v službenem okolju je, da smo delovno uspešni. V kolikšni meri pa stremimo tudi k temu, da se družimo in vzpostavimo prijateljske odnose? Če je služba tudi družba, smo sami tisti, ki moramo postaviti meje. Sogovornica: Suzana Kočevar Jamnik iz podjetja hrm one, ki se med drugim ukvarja z organizacijsko psihologijo.
233 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Prvi cilj v službenem okolju je, da smo delovno uspešni. V kolikšni meri pa stremimo tudi k temu, da se družimo in vzpostavimo prijateljske odnose? Če je služba tudi družba, smo sami tisti, ki moramo postaviti meje. Sogovornica: Suzana Kočevar Jamnik iz podjetja hrm one, ki se med drugim ukvarja z organizacijsko psihologijo.
V mesecu požarne varnosti – v oktobru – so v Narodnem muzeju Slovenije izvedli vajo evakuacije v primeru požara, z namenom reševanja življenj in kulturne dediščine. Sodelovalo je več institucij, ključni besedi pri tem pa sta sodelovanje in sistem. V Petku brez pravila spregovorimo o pravilih (in sistemu) v primeru požara v omenjenem muzeju, zapletenem odpiranju vitrin in varnih točkah za dragocene arheološke predmete. Sogovornik: Gorazd Lemajič, vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije.
V zadnjih desetih letih je razvoj genetskih raziskav pridobil globalne značilnosti. Ne samo, da je DNK uporabna zadeva recimo v kriminologiji, zelo koristna je tudi v rodoslovju. Na podlagi vzorca svoje sline, ki ga pošljete izbranemu ponudniku, lahko svoj genski zapis primerjate z ostalimi, ki so v njihovi bazi. Tako si ustvarjate svoje družinsko drevo in recimo ugotovite, da ste v šolo hodili z bratrancem v šestem kolenu. Sogovornika: Vlasta Knapič in Uroš Ocepek, ki sodelujeta s Slovenskim rodoslovnim društvom. Celoten pogovor z Vlasto Knapič lahko poslušate na: https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutro/173251485/175083252
Kje končajo obleke, obutev in modni dodatki, ki jih odložimo v zabojnike za zbiranje tekstila? Na to osrednje vprašanje v oddaji Petek brez pravila odgovori Dejan Komparič iz družbe Humana. Kljub temu, da gre pri omenjeni dejavnosti za prepletanje humanitarnosti in ekologije pa v tovrstnih zabojnikih nemalokrat končajo izdelki, ki so neprimerni za ponovno uporabo. Kaj sme v zabojnike, kaj ne in kaj vse je že bilo v (ali ob) njih?
"Iščeva tiste, ki imajo problem." Tako pravita Jakob Raišp in Miha Kolmančič iz podjetja Silent disco Slovenia, ki organizirata drugačno obliko zabav s slušalkami. Te so ponekod v tujini množično obiskane.
V luči Festivala stripa Tinta, ki te dni poteka v prestolnici se v Petku brez pravila pogovarjamo z enim izmed pobudnikov omenjenega festivala in tudi vzornim promotorjem tega verbalno-vizualnega medija. Ilustrator, prevajalec, založnik in filozof Izar Lunaček bo v etru Prvega pred sedmo. O tem, kako strip nastane, zakaj ni nujno, da je prisotno besedilo in kako strip uporabiti kot orodje za učenje tujih jezikov oziroma za vzgojno-izobraževalne namene.
Ali lahko na procese staranja kakor koli vplivamo, jih upočasnimo? Ali lahko, namesto da se »samo« staramo, raje dolgo in vitalno živimo? O teh izrazih in vidikih neizogibnega procesa človekovega življenja tokrat v Petku brez pravila. Ali sploh obstaja pravilo, kdaj smo stari? Kako lahko biološka starost premaga kronološko? Milijon vprašanj za zasl. prof. dr. Branko Javornik,vodjo sekcije Vitalna dolgoživost v Gerontološkem društvu Slovenije.
Slovenci smo plesni narod. V mnogih zvrsteh sodimo v sam vrh. In celo kavbojski ples v vrsti ni izjema. Okrog 2000 Slovencev obiskuje različne tečaje tovrstnih skupin pri nas, tako začetne kot nadaljevalne, in tudi na tekmovanjih so zelo uspešni.
V nedeljo bodo v Šentvidu pri Stični pripravili Štrudeljfest, zato se bomo peke te sladice, klasičnega jabolčnega zavtka lotili tudi na radiu. Seveda s pomočjo izkušene gospodinje: Renate Čebular, predsednice Društva podeželskih žena Ivanjščice.
Za nova znanja ni nikoli prepozno, tudi za kombinacijo tradicionalnih ročnih spretnosti in modernih tehnologij ne. Center Rog v Ljubljani ima devet proizvodnih laboratorijev: lesarski, kovinarski, kuharski, keramičarsko-steklarski, tekstilni, za nakit, zeleni laboratorij in fablab. V vsakem so na voljo delavnice, tečaji in usposabljanja. Uporabniki lahko ob predhodnem znanju industrijske stroje uporabljajo tudi samostojno.
Ta konec tedna se v Kranjski Gori urijo mladi novinarji, ki se učijo, kako delati radio. Novinarske delavnice sicer potekajo med šolskim letom (po šolah), a tudi poleti Program za mlade ne počiva. Med počitnicami obiskujejo tabore in letovanja, kjer starejše osnovnošolce seznanijo z radijskim delom, snemanjem ter montažo prispevkov. Pa tudi z rdečo lučko, ki pomeni oddajanje v živo. V živo o tem v Petku brez pravila.
V oddaji Petek brez pravila imamo tokrat veliko vprašanj. In sicer glede ponudbe ter iskanja letalskih kart. Ali drži, da so letalske karte najcenejše ob torkih? Kateri dejavniki vplivajo na ceno, kje je najbolje iskati in tudi, kakšna je slovenska preračunljivost v kontekstu "kupim cenejšo letalsko karto, a z relativno oddaljenega letališča in ob neugodnih urah"? Petek brez pravila gosti sogovornika spletnega bloga Izlet na dlani, Sama Miholiča.
Ste kdaj razmišljali, da bi za generalno čiščenje vašega doma nekoga najeli? Kako se čiščenja kopalnic, kuhinje ali oken in neugodnih žaluzij lotijo strokovnjaki? Povpraševanja po tovrstnih storitvah je menda veliko, vsako leto več. To bo povedala Anja Pavrič, ki ima Čistilni servis Pepelka zdaj že deseto leto.
Na Tržaški cesti v Ljubljani se s pasjo vročino spopadajo zelo učinkovito. Od aprila tam deluje t.i. avtomatizirana pasja baza v Sloveniji ali povedano drugače samopostrežna "pasjepralnica". Idejo sta realizirala Tanja Artnak in Uroš Seničar, ki v oddaji Petek brez pravila razložita delovanje pasje pralnice, ki marsikomu nudi odlično alternativo tuširanja in friziranja kosmatinca v domačem okolju. Dlake, zamašeni odtoki in vsesplošni mokri kaos v Pes-o-per niso problem. Pa še pasje priboljške imajo.
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer. Vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, zato kopanje v njih ni dovoljeno. Kljub vsemu pa se nekajkrat na leto najdejo posamezniki ali skupine, ki to pravilo ignorirajo. Denimo v Črnem jezeru, najtoplejšem izmed Sedmerih jezer. Kakšni so razlogi za to? Bolj kot nevednost verjetno ignoranca, pravi Sašo Hrovat, vodja Naravovarstveno nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Na vprašanje, zakaj so tovrstna dejanja lahko težava z vidika biotske pestrosti, pa odgovarja Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v parku.
Pandemija covida in oddaljenost prizorišč sta Olimpijski komite Slovenije na prejšnjih igrah v Tokiu in Pekingu odvrnili od vzpostavitve Slovenske hiše na prizorišču. Drugačno vzdušje bo v Parizu, kjer bo stičišče dogajanja v parku ob reki Seni. In tam bo tudi olimpijski studio Radia Slovenija. Priprava živega programa, neposredni prenosi tekmovanj, priprava prispevkov in poročil za informativne oddaje, reportaže tudi o obolimpijskem pariškem dogajanju- vse to čaka naše radijce. Kako bo olimpijska odprava Radia Slovenija pokrivala veliko število prizorišč in tekmovališč, ob zelo zgoščenem urniku?
Alešu Povšetu iz Šmartnega ob Paki se je pri 14 letih življenje povsem spremenilo po razposajenem skoku na glavo v reko Savinjo, danes pa je med drugim najbolj aktiven ravno v vodi, in sicer v potapljanju invalidov. Kako mu je voda hkrati vzela in nato dala svobodo?
12. julij je pomemben ali pa vsaj zanimiv datum v zgodovini britanske in svetovne popularne glasbe. Dva dogodka, dva prvenca dveh glasbenih zasedb, ki ju pozna ali pa je vsaj slišal zanju skoraj sleherni Zemljan. Skupina The Quarrymen je 12. julija 1958 posnela svojo prvo skladbo In Spite of All the Danger. Zdajle je verjetno marsikdo privzdignil obrvi in se sprašuje, kje je globalna prepoznavnost ... Štiri leta pozneje, 12. julija 1962, The Rolling Stones prvič javno nastopijo, in sicer v znamenitem klubu Marquee v londonskem Sohu. Ali so The Beatles in The Rolling stones na novo spisali, postavili pravila popularne glasbe?
Samo en voznik/voznica je lahko težava, če se ne drži prometnih pravil. V primeru prometnih zastojev je ključna vzpostavitev reševalnega pasu. Pa ne samo v primeru prometne nesreče, reševalni pas je nujen za pretok intervencijskih vozil. V zadnjih letih je opazen napredek v prometni kulturi, pravi Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas, a poudarja, da je prostora za izboljšave – predvsem na področju nadzora in sankcij – še veliko. Gosti ga Petek brez pravila.
Kako kupovati kopalke, da v kabinah za preoblačenje ne bo nič zmotilo našega nakupovalnega zagona? Svetuje Barbara Bohinc, lastnica trgovine Saba v Ljubljani, ki se s prodajo spodnjega perila in kopalk ukvarja že 33 let.
Neveljaven email naslov