Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5 epizod
5 epizod
O največjih klavirskih virtuozih sedanjega in (pol)preteklega časa. Spoznavamo njihova življenja, glasbeno-estetske nazore in interpretacijske poglede na integralna dela pianistične literature.
Tematski koncerti z deli Mozarta, Beethovna, tudi Chopina, Schuberta in seveda Bacha so bili sestavni del delovanja Tatjane Nikolajeve. Decembra leta 1975 je v treh zaporednih koncertih izvedla vse Bachove klavirske koncerte in skupaj s svojimi študenti še skladateljeve koncerte za dva, tri in štiri klavirje.
Mejnik v izvajanju Beethovnovih sonat je prišel z Arturjem Schnablom, ki jih je vseh 32 posnel v letih od 1932 do 1935 in postavil referenčno točko pianistom, ki so snemali integralno zbirko, nekateri med njimi tudi dvakrat ali celo trikrat. Ni treba posebej poudarjati, da so ta branja v smislu Beethovnovega sloga precej različna. Od Schnablove vitalnosti, svojevrstne liričnosti Wilhelma Kempffa, Backhausove racionalne natančnosti, slogovne točnosti Brendla, formalnega pristopa Pollinija in filozofskega Arraua. Seveda je seznam izjemnih interpretov vseh Beethovnovih sonat precej daljši in med njimi upravičeno zaseda svoje mesto tudi Tatjana Nikolajeva.
Repertoar Tatjane Nikolajeve je gravitiral v Bachovih delih. Čeprav je izvedla skoraj vse klavirske skladbe leipziškega kantorja, še zdaleč ne pomeni, da je bilo njeno glasbeno zanimanje ozko usmerjeno. Raznovrstnost in množica del, ki jih je igrala, sta veliki, hkrati pa je velik del njenega glasbenega delovanja zavzemalo komponiranje.
Rosenthal je bil poljskega rodu. Že kot otrok je obiskoval ure pri slovitem Chopinovem prijatelju in učencu Karolu Mikuliju. Naprej ga je pot vodila na Dunaj, kjer je bil njegov učitelj Rafael Joseffy, sam učenec Tausiga in Liszta, pozneje pa Josef Dachs, učenec velikega Czernyja. Pri štirinajstih je Rosenthal pridobil naziv pianista kraljevega dvora Romunije. V tem obdobju pa ga je prvič slišal tudi Franz Liszt in mladeniča nemudoma povabil k sebi v Rim in Weimar. Rosenthal je bil dve leti pod pokroviteljstvom velikega Liszta in pri šestnajstih začel uspešno mednarodno kariero. Na njegovo igranje je imelo velik vpliv prijateljstvo z Antonom Rubinsteinom, ki ga je celo nekajkrat spremljal na turnejah. Rosenthal je prijateljeval z mnogimi glasbeniki tistega časa, med katerimi so bila zveneča imena, kot so Brahms, Saint-Saëns, Massenet, Albeniz, von Bülow, Johann Strauss in drugi.
Moriz Rosenthal ni bil skladatelj takega formata kot denimo Paderewski. Njegova dela so v večini klavirske parafraze na teme drugih skladateljev, ki so jih pianisti tistega časa pisali za prikaz svoje pianistične, improvizacijske domišljije ter seveda tehnične podkovanosti in virtuoznosti. Bil je izvajalsko izjemen. Danes je sicer Rosenthal le še tema ljubiteljev in zbiralcev zvočnih posnetkov legendarnih glasbenikov, v svojih časih pa so ga kritiki po vsem svetu uvrščali v razred najelitnejših pianistov skupaj z Busonijem, Godowskim in d'Albertom.
Neveljaven email naslov