Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Curry že dolgo ni več prisoten le v Indiji in azijskih tleh, vzljubili smo ga tudi v Evropi in na to mešanico začimb nismo ostali imuni niti Slovenci. Ljubljana je konec prejšnjega leta postala bogatejša še za eno restavracijo, ki diši po tovrstni kulinariki. Nekdaj tradicionalna slovenska gostilna Figovec, v katero naj bi zahajal tudi pesnik France Prešeren, je ponudbi dodala še indijski priokus in ime Curry Life. Oddajo Pod pokrovko pripravljata Tina Lamovšek in Barbara Belehar Drnovšek.
Foto: Tina Lamovšek
Curry že dolgo ni več prisoten le v Indiji in azijskih tleh, vzljubili smo ga tudi v Evropi in na to mešanico začimb nismo ostali imuni niti Slovenci.
Ljubljana je konec prejšnjega leta postala bogatejša še za eno restavracijo, ki diši po tovrstni kulinariki. Nekdaj tradicionalna slovenska gostilna Figovec, v katero naj bi zahajal tudi pesnik France Prešeren, je ponudbi dodala še indijski priokus in ime Curry Life.
Na vogalu Gosposvetske in Slovenske ceste stoji zgradba, v katero je nekoč zahajal tudi naš pesnik France Prešeren. Gostilna Figovec na omenjenem mestu obratuje vse od leta 1776, in če je do pred kratkim ponujala tradicionalne slovenske jedi, zdaj v gostilni – s podaljšanim imenom Curry Life Figovec – od novembra 2014 veje vonj po kariju.
Kofta Nazakat - zelenjavni in skutini cmoki v blagi omaki, obogateni z maslom in smetano
foto: Tina Lamovšek
Slovenske jedi z jedilnika niso popolnoma izginile. Kot pravi vodja restavracije Curry Life Figovec Igor Debevec, so želeli ohraniti del zgodbe Figovca. Tako si še zmeraj lahko naročite žrebičkov zrezek ali golaž. A prilagoditve so bile potrebne.
“Na začetku je bil slovenski jedilnik obsežnejši, vendar smo ga zaradi manjšega zanimanja za slovenske tradicionalne jedi zmanjšali. Ljudje so si raje zaželeli kari,” pravi igor Debevec.
Prilagodili so tudi stopnjo začinjenosti jedi. Na Slovenskem jemo t.i. britanski kari, narejen za brbončice Evropejcev. “Večina pač ne more uživati v taki začinjenosti kot mi Indijci!” utemeljuje prilagojen okus karija šef kuhinje v restavraciji Curry Life Figovec Zia Ahmed, hkrati pa prizna, da marsikatere slovenske brbončice lahko tekmujejo z indijskimi.
Ideja za restavracijo Curry Life Figovec je pravzaprav zrasla na zelniku Festivala karija – letos so ga slovenski in tuji obiskovalci lahko obiskali že četrtič. Prav zaradi priljubljenosti festivala, ki poteka enkrat na leto, so začeli razmišljati o tem, da bi bil kari na voljo vsak dan. In tako so na koledarju označili datum 19. november 2014, ko so uradno začinili ljubljansko gastronomsko sceno.
K čipsu Puppadums se priležejo tri omake: - metina omaka z začimbami - paradižnikova omaka z začimbami (pekoča!) - omaka z mlado čebulo in začimbami
foto: Tina Lamovšek
Urednik revije Curry life Syed Belal Ahmed je leta 2013 na 2. festivalu karija v Ljubljani za našo oddajo razmišljal o tradicionalni britanski hrani, ki je pravzaprav ni več. Kari je zdaleč najbolj priljubljen. Če je bilo leta 1809 v Londonu osem ali devet indijskih restavracij, je danes v vsej Veliki Britaniji že 12 tisoč takih restavracij, v Londonu jih je več kot v Mumbaju in Delhiju skupaj. Podatek, da kar 2 tretjini Britancev, ki gredo jest v restavracijo, izbere kari, pove dovolj.
Urednik revije Curry Life Syed Belal Ahmed je na 2. Festivalu karija izrazil željo, da bi se tudi srednja Evropa zaljubila v kari, tako kot se je Velika Britanija. Očitno se mu bo želja v Sloveniji uresničila. V Ljubljani imamo že več ponudnikov karija.
Na jedilnem listu restavracije Curry Life Figovec boste našli tudi posebno rubriko, to je »najboljše po izboru Britancev«. Tu gotovo prednjači tikka masala – piščanec, govedina ali jagnjetina, kuhani v blagi tikka masala omaki.
piščančji Tikka Masala - velja za eno najbolj priljubljenih curry jedi med Evropejci in je precej blago začinjena.
foto: Tina Lamovšek
Naan kruh ni le priloga, ampak tudi nadomestilo za nož in vilice, saj Indijci uporabljajo naan kot jedilni pribor
foto: Tina Lamovšek
215 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Curry že dolgo ni več prisoten le v Indiji in azijskih tleh, vzljubili smo ga tudi v Evropi in na to mešanico začimb nismo ostali imuni niti Slovenci. Ljubljana je konec prejšnjega leta postala bogatejša še za eno restavracijo, ki diši po tovrstni kulinariki. Nekdaj tradicionalna slovenska gostilna Figovec, v katero naj bi zahajal tudi pesnik France Prešeren, je ponudbi dodala še indijski priokus in ime Curry Life. Oddajo Pod pokrovko pripravljata Tina Lamovšek in Barbara Belehar Drnovšek.
Foto: Tina Lamovšek
Curry že dolgo ni več prisoten le v Indiji in azijskih tleh, vzljubili smo ga tudi v Evropi in na to mešanico začimb nismo ostali imuni niti Slovenci.
Ljubljana je konec prejšnjega leta postala bogatejša še za eno restavracijo, ki diši po tovrstni kulinariki. Nekdaj tradicionalna slovenska gostilna Figovec, v katero naj bi zahajal tudi pesnik France Prešeren, je ponudbi dodala še indijski priokus in ime Curry Life.
Na vogalu Gosposvetske in Slovenske ceste stoji zgradba, v katero je nekoč zahajal tudi naš pesnik France Prešeren. Gostilna Figovec na omenjenem mestu obratuje vse od leta 1776, in če je do pred kratkim ponujala tradicionalne slovenske jedi, zdaj v gostilni – s podaljšanim imenom Curry Life Figovec – od novembra 2014 veje vonj po kariju.
Kofta Nazakat - zelenjavni in skutini cmoki v blagi omaki, obogateni z maslom in smetano
foto: Tina Lamovšek
Slovenske jedi z jedilnika niso popolnoma izginile. Kot pravi vodja restavracije Curry Life Figovec Igor Debevec, so želeli ohraniti del zgodbe Figovca. Tako si še zmeraj lahko naročite žrebičkov zrezek ali golaž. A prilagoditve so bile potrebne.
“Na začetku je bil slovenski jedilnik obsežnejši, vendar smo ga zaradi manjšega zanimanja za slovenske tradicionalne jedi zmanjšali. Ljudje so si raje zaželeli kari,” pravi igor Debevec.
Prilagodili so tudi stopnjo začinjenosti jedi. Na Slovenskem jemo t.i. britanski kari, narejen za brbončice Evropejcev. “Večina pač ne more uživati v taki začinjenosti kot mi Indijci!” utemeljuje prilagojen okus karija šef kuhinje v restavraciji Curry Life Figovec Zia Ahmed, hkrati pa prizna, da marsikatere slovenske brbončice lahko tekmujejo z indijskimi.
Ideja za restavracijo Curry Life Figovec je pravzaprav zrasla na zelniku Festivala karija – letos so ga slovenski in tuji obiskovalci lahko obiskali že četrtič. Prav zaradi priljubljenosti festivala, ki poteka enkrat na leto, so začeli razmišljati o tem, da bi bil kari na voljo vsak dan. In tako so na koledarju označili datum 19. november 2014, ko so uradno začinili ljubljansko gastronomsko sceno.
K čipsu Puppadums se priležejo tri omake: - metina omaka z začimbami - paradižnikova omaka z začimbami (pekoča!) - omaka z mlado čebulo in začimbami
foto: Tina Lamovšek
Urednik revije Curry life Syed Belal Ahmed je leta 2013 na 2. festivalu karija v Ljubljani za našo oddajo razmišljal o tradicionalni britanski hrani, ki je pravzaprav ni več. Kari je zdaleč najbolj priljubljen. Če je bilo leta 1809 v Londonu osem ali devet indijskih restavracij, je danes v vsej Veliki Britaniji že 12 tisoč takih restavracij, v Londonu jih je več kot v Mumbaju in Delhiju skupaj. Podatek, da kar 2 tretjini Britancev, ki gredo jest v restavracijo, izbere kari, pove dovolj.
Urednik revije Curry Life Syed Belal Ahmed je na 2. Festivalu karija izrazil željo, da bi se tudi srednja Evropa zaljubila v kari, tako kot se je Velika Britanija. Očitno se mu bo želja v Sloveniji uresničila. V Ljubljani imamo že več ponudnikov karija.
Na jedilnem listu restavracije Curry Life Figovec boste našli tudi posebno rubriko, to je »najboljše po izboru Britancev«. Tu gotovo prednjači tikka masala – piščanec, govedina ali jagnjetina, kuhani v blagi tikka masala omaki.
piščančji Tikka Masala - velja za eno najbolj priljubljenih curry jedi med Evropejci in je precej blago začinjena.
foto: Tina Lamovšek
Naan kruh ni le priloga, ampak tudi nadomestilo za nož in vilice, saj Indijci uporabljajo naan kot jedilni pribor
foto: Tina Lamovšek
Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Se kdaj vprašate, od kod sestavine v jedi, ki vam jo pripravijo v gostilni in restavraciji? Kot zelena in trajnostna država, kot se radi predstavimo tako domači, predvsem pa tuji javnosti, bi si morali prizadevati za filozofijo 'od vil do vilic' – da torej surovina oziroma živila opravijo kratko razdaljo do krožnika. Takšnega načela se držijo tudi nekateri gostinci. V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, predstavlja odnos med gostincem in dobavitelji, in sicer na primeru Michelinove restavracije, gostišča Grič v Horjulu chefa Luka Koširja in dobaviteljev – Irene Orešnik iz sirarstva Orešnik in mesarja Antona Kreka.
Vsak bi znal ločiti med zeljem, solato in čebulo. Pa bi našteti več sort čebul? Ptujsko rdečo, tero, belokranjko? Tisti z globljim poznavanjem bi za slednje znali povedati, da gre to za lokalne sorte vrtnin. Da je pomembno gojiti in jesti lokalne sorte, pa lahko to utemeljimo tudi z vidika ohranjanja genetske pestrosti tako v pridelavi kot sicer v naravi ter ohranjanja pestrosti okusov. Oddajo Pod pokrovko je s pomočjo naše ptujske dopisnice Gabrijele Milošič pripravila Tina Lamovšek. sogovorniki: -raziskovalka na Kmetijskem inštitutu Slovenije za področje zelenjadarstva Kristina Ugrinovič -pridelovalca geografsko zaščitenega ptujskega lűka Anja Pignar in Branko Majerič
Kako prepoznati pravi kuhinjski nož, zakaj vsaka kuhinja potrebuje vsaj tri nože, kako pogosto je treba nože brusiti in kaj pomeni pravilno vzdrževanje nožev? V oddaji Pod Pokrovko poznavalec nožev Luka Grmovšek iz podjetja OsterRob pojasnjuje tudi, zakaj nož ob številnih gospodinjskih pripomočkih ostaja »kralj« kuhinje.
Besedno zvezo sistem HACCP dobro poznate vsi, ki ste kadar koli delali v podjetju, kuhinji ali gostinskem obratu. Gre za angleško kratico za tako imenovano analizo tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk. To so lahko umazan umivalnik za umivanje rok, surovo meso na isti deski kot zelenjava ali neurejena in nezaščitena brada enega izmed kuharjev. Kako upoštevanje sistema čiste kuhinje izvajati v praksi?
Imate jed, ki vam je bolj kot njen okus pri srcu zaradi zgodbe in osebne note, ki jo spremlja? Vsakdo se lahko najde v tem opisu, tudi Michelinovi chefi in chefinja pri nas. Tokratna oddaja Pod pokrovko tako išče njihove jedi z zgodbo. Oddajo je pripravila Tina Lamovšek.
Večina ljudi na vprašanje kdo pri njih doma kuha odgovori, da mama, žena, partnerka, sestra ali hči. A v vrhovih svetovnih lestvic najboljših kuharjev in kuharic, je le peščica žensk. Položaju žensk v vrhunski kulinariki je namenjena tokratna oddaja Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Ste že slišali za izraz gastronavt? Tako se poimenuje v Ameriki živeč, sicer pa rojen Kanadčan Bob Blumer, TV-osebnost, avtor, svetovalec in celo nosilec nekaj Guinessovih rekordov. Predvsem pa je znan kot ustvarjalec in voditelj treh pionirskih oddaj Food Networka: Surreal Gourmet, Glutton for Punishment in World's Weirdest Restaurants. Nekaj svojih izkušenj pri ustvarjanju kulinaričnih oddaj je zaupal Tini Lamovšek za oddajo Pod pokrovko.
Vonj in okus sta tesno povezana. Vonj predstavlja celo kar 80% okusa. Zato je olfaktorni aspekt pri obredju hranjenja zelo pomemben. Kot tudi arome in ostale dišave, ki se dodajajo hrani in to celo bolj pogosto, kot si morda mislite. O tem, kako se v kuhinji uporabljajo hidrolati in eterična olja in kako pomembno vonj vpliva na naše občutje in zavest o hrani pa se je Liana Buršič pogovarjala z Nino Medved iz Magnolije, eno najbolj priznanih in strokovno podkovanih aromaterapevtk pri nas, ki se je na področju aromaterapije in parfumeristike izobraževala tudi v New Yorku, Parizu, Zagrebu, Berlinu in Gradcu.
Za tržaško kuhinjo je značilen preplet mediteranske in bolj z ribami zaznamovane hrane, z bolj celinsko, srednjeevropsko, tudi habsburško kulinariko, ki sloni na mesu, predvsem na kuhani svinjini
Kako zgraditi še bolj unikatno identiteto restavracije? Tiste vrhunske vedno več pozornosti, poleg tistemu, kar dajo na krožnik, namenjajo tudi izbiri servirne posode. Za njeno izdelavo sodelujejo z oblikovalci, po meri narejeni unikatni krožniki, sklede in skodelice ter druga servirna posoda pa prispevajo k prepoznavnosti in nadgradnji mojstrovin iz kuhinje. Kot pravijo sogovorniki v oddaji Pod pokrovko, gre za trend in precej bolj nenavadno je, če vrhunski chefi temu danes ne namenijo pozornosti. Oddajo je pripravila Ana Skrt, sogovorniki so Bojana Ristevski Mlaker, Luka Košir, Barbara Košir.
Najstarejša, pa tudi najbolj priljubljena alkoholna pijača na svetu je pivo. Izviralo naj bi iz Mezopotamije, a v oddaji Pod pokrovko se bomo preselili kar v današnji čas, ko so na pomenu in po priljubljenosti v zadnjem desetletju veliko pridobila kraft piva. Kaj so kraft piva, kako se pivo vari in kako se ga postreže? Odgovore pozna predsednik Društva ljubiteljev domačega pivovarstva in lastnik pivovarne Jure Guzelj.
Kaj je za vas dobra salama? Čeprav imajo strokovnjaki o tem seveda izdelane kriterije, ima vsak posameznik svoj izbran okus. Ne glede na vse so salame pogosto del narezka ob raznih praznovanjih ali pa obiskih predvsem domačih gostiln in turističnih kmetij. V tokratni oddaji Pod pokrovko Tina Lamovšek in Aleš Ogrin predstavljata salame.
Ste bili že kdaj v restavraciji, gostilni, bistroju, ki ima t. i. odprto kuhinjo? Torej v takem, v katerem hrano pripravijo pred vašimi očmi oz. v prostoru, v katerem tudi obedujete? Enega takih manjših prostorov lahko najdete tudi v slovenski Istri, natančneje, v Kopru. Tina Lamovšek je za oddajo Pod pokrovko obiskala Kulinarični študio.
O zgodovini industrije konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu in njenem vplivu na tamkajšnje življenje s kulturologinjo dr. Ivo Kosmos
Osnovna, slovarska definicija koktajla pravi, da gre za mešano, odišavljeno pijačo, sestavljeno iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Prvi zapisi o takšnih pijačah segajo v začetek 19. stoletja v Združene države, kjer se je uveljavilo tudi ime »koktajl«, so se pa nato skozi desetletja sestavine spreminjale in danes bi težko soglašali, da je za dober koktejl dovolj mešanica alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Barista in barman Gal Aleksej Pilko iz koktajl bara Neubar v Ljubljani nam je v pogovoru razkril, v čem je skrivnost dobrega koktajla.
Poletja ni brez sonca, zdaj tudi ne več brez neviht in toče. Poletja ni brez počitnic in dopusta. Številni bi na prvo mesto postavili morje in gore. Za številne pa je poletni favorit sladoled. Podatki za Slovenijo kažejo (SURS, 2018), da povprečen prebivalec naše države samo doma poje približno štiri litre sladoleda na leto. Kako visoka bi bila številka, če bi ji prišteli še sladoled, ki ga pojemo v slaščičarni in na ulici!? Kremni sladoled je francoski, italijanski se imenuje gelato. Poznamo še sorbet in parfe. Več pa sladoledarka Špela Omahen iz Strletove kmetije pri Ljubljani in dr. Tanja Pajk Žontar z ljubljanske Biotehniške fakultete. Foto: Strletova kmetija
V nekaterih afriških, azijskih in južnoameriških državah ter državah Bližnjega in Srednjega vzhoda je prehranjevanje sede na tleh in z rokami (namesto s priborom) del vsakdana. Prav ta način uživanja hrane je raziskovala Darja Pograjc. Pri tem ji je pomagala mag. Kaja Kastner Yadav, poznavalka indijske kulture, ki se že skoraj 30 let ukvarja z jogo, je doštudirala ajurvedo in večkrat prepotovala Indijo, kjer je bila tako v vaseh kot mestih, tako v ašramih kot v lokalnem družinskem okolju.
Velika Britanija je pretekli konec tedna praznovala velik mejnik oziroma ga je pravzaprav kraljica Elizabeta Druga. Britanska monarhinja praznuje platinasti jubilej svojega vladanja, tj. 70 let. V počastitev tega visokega jubileja so v Veliki Britaniji na posebnem tekmovanju izbrali zmagoviti recept za sladico, ki bi bila kraljici kot ljubiteljici citrusnih okusov gotovo všeč! Jubilejno obarvano Pod pokrovko je pripravila Tina Lamovšek.
Neveljaven email naslov