Prehranska industrija že razmišlja o alternativah mesu in išče zase nove priložnosti, poudarja sociologinja izr. prof. dr. Andreja Vezovnik

Naš odnos do hrane, ki že tako nikoli ni bil preprost in enoznačen, je v zadnjih letih dobil nove, večinoma žal problematične, dimenzije. Vse jasneje se skozi različne raziskave in analize kaže, kako zelo zdajšnji pristopi pridelave hrane in izbira tega, kar jemo, naglo izčrpavajo prst in prispevajo znaten delež k podnebnim spremembam. Na dlani je, da bodo nujne globoke spremembe tega, kaj in koliko pojemo. Toda takšne spremebe niso ne proproste, niti ne vedno zaželene,

Prave probleme lahko naslovimo samo, če gledamo sistem hrane kot celoto

»Če hočemo rešiti zdravstvene in okoljske probleme [povezane s hrano] današnjega časa, moramo radikalno začeti spreminjati logiko ali paradigmo, ki trenutno velja,« poudarja izr. prof. dr. Andreja Vezovnik. »Moramo spremeniti tako našo hrano, način, kako jo konzumiramo, kako jo pridelujemo, celotne prehranske prakse.«

Nedvomno je eden ključnih dejavnikov, ki določa tako to, kaj jemo, kot tudi načine pridelave, monopolizirana prehranska industrija.

»Danes  je približno 9 ali 10 korporacij, ki obvladujejo celotno prehransko industrijo,« pravi Andreja Vezovnik. »Niso pa problem le te, ampak tudi korporacije, ki prodajajo gnojila, kemijska sredstva in semena. Po ocenah vse te korporacije skupaj predstavljajo 17% svetovnega gospodarstva. To je res velik in vpliven biznis.«

Ta vpliv je postal v zadnjih desetletjih tako močan, da v znatni meri določa tudi prehranske trende. Bodisi neposredno bodisi prek nemajhnega vpliva na državne politike in konec koncev tudi na prehranska priporočila.

Seveda pa se po drugi strani razmišlja tudi o rešitvah, alternativah in spremembah prisotopov. Te segajo od zmanjševanja porabe hrane, še posebej mesa, do proizvodnje alternativnega mesa in uporabe žuželčjih beljakovih, do najbolj preprostih rešitev, kot je uporaba lokalne in čim manj predelane hrane.

O prihodnosti hrane je potrebno razmišljati danes

V teh dneh v okviru dogodkov, ki obeležujejo 60-letnico Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, poteka bienalna mednarodna konferenca Hrana in komuniciranje, letos pod naslovom Prihodnost hrane, ki se je (virtualno) udeležujejo strokovnjaki z vsega sveta. Ob tej priložnosti v Podobah znanja ponavljamo pogovor z izr. prof. dr. Andrejo Vezovnik, v katerem smo naslovili nekatere vidike te relevantne problematike.