Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Adijo obvezno članstvo v OZS?

24.04.2012


Foto: flickr

Kaj te pa stane ena kava na dan…vsi so jo lahko privoščimo…” S temi besedami je dejal Jani Ulaga, podpredsednik upravnega odbora Obrtne zbornice, ki se pripravlja na sredin referendum. Vprašanje, ki ga bo Obrtno-podjetniška zbornica postavila svojim 52.000 članom je: Ali podpirate obvezno članstvo in  s tem obvezno plačevanje članarine, da ali ne? Mi pa se sprašujemo v imenu obrtnikov, ali je članarina v višini od deset do 50 na mesec res primerljiva s kavo?

Obrtniki, ki smo jih poklicali po naključnem izboru, so sicer povedali svoja mnenja, ki so si bila nasprotujoča, a javno z glasom in imenom v eter niso želeli nastopiti. Zakaj, niso povedali. Le en, Boštjan Šifrar iz SIBO G, se je opogumil: “Glasoval bom ZA, saj se obrtniki tam srečujemo in uspešno poslovno sodelujemo. Zato bom glasoval ZA obvezno članarino. Je pa res, da informacije o jutrišnjem referendumu nisem prejel od Zbornice, temveč iz medijev.”

Referendum o obvezni članarini bodo na OZS izvedli na pobudo vlade, saj je v eno izmed koalicijskih zavez zapisala, da mora biti zbornični sistem povsod urejen na prostovoljni ravni, če se o tem na demokratičen način izrečejo njeni člani. A kljub temu Uroš Rožič, državni sekretar z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pravi: “Država se ne namerava vtikati v Zbornico. Vlada je le v eno izmed koalicijskih zavez zapisala, da želi, da, da imajoeti demokratično odločitev članov zbornice, na kakšen način želijo imeti urejeno članstvo.”

K temu pa Rožič dodaja: “Odločitev članov na jutrišnjem referendumu bo vlada rešpektirala, upam pa , da se bo referenduma udeležilo čim več članov zbornice.”

Pri večletnem preigravanju mnenj za ali proti obveznemu plačevanju članarin zbornici, je v oči tistih, ki nasprotujejo mesečni finančni obveznosti, ki znaša od 10 do 50 evrov, podatek o stroških za delovanje OZS. Ta je, denimo leta 2010 za svoje delovanje porabila štiri milijone, medtem ko je prejela dobrih šest milijonov evrov. Poleg tega je istega med tistimi,  ki obvezni članarini nasprotujejo, veliko prahu dvignila odpravnina nekdanjega generalnega sekretarja zbornice Viljema Pšeničnija (ta je znašala dobrih 250.00 evrov bruto).

Podpredsednik upravnega odbora OZS Jani Ulaga je ob teh podatkih zamahnil z roko in dejal, da se ne zavedamo, kako pomembne dejavnosti  Zbornica izvaja in da ta koalicijska zaveza pomeni dolgoletno uresničitev, da se obrtniško javnost utiša: “Mislim, da je ukinitev obveznega članstva bolj želja nekaterih državnih struktur. Mi smo namreč močan sogovornik, močan socialni partner, ki združuje kar 52.000 malih gospodarskih subjektov.” Ulaga iz OZS nadaljuje, da “smo moteč faktor, ker jasno in glasno zahtevamo o d vlade, da dobimo pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo, poleg tega pa se brezkompromisno borimo za svoje pravice.”

OZS je po besedah Ulage kot nekakšen obrtniški sindikat, ki si je prizadeval dobro in pravočasno informirati svoje člane o referendumski nameri: “Informacijo smo objavili na spletu,  na vse naslove poslali zloženke z vabilom na referendum, poleg tega imamo tudi reviji Obrtnik in Podjetnik. Ampak če nekdo noče biti informiran, pač ni informiran.” K temu je Ulaga dodal, da upa, da se bo referenduma 25. aprila na območnih zbornicah OZS po vseh državi udeležilo čim večje število njihovih članov in da bodo rezultati referenduma pokazali, da se Slovenija zgleduje po zahodnih in ne vzhodnih državah. Namreč, le v slednjih je namreč članstvo v zbornicah neobvezno.


Poslovne krivulje

623 epizod


Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.

Adijo obvezno članstvo v OZS?

24.04.2012


Foto: flickr

Kaj te pa stane ena kava na dan…vsi so jo lahko privoščimo…” S temi besedami je dejal Jani Ulaga, podpredsednik upravnega odbora Obrtne zbornice, ki se pripravlja na sredin referendum. Vprašanje, ki ga bo Obrtno-podjetniška zbornica postavila svojim 52.000 članom je: Ali podpirate obvezno članstvo in  s tem obvezno plačevanje članarine, da ali ne? Mi pa se sprašujemo v imenu obrtnikov, ali je članarina v višini od deset do 50 na mesec res primerljiva s kavo?

Obrtniki, ki smo jih poklicali po naključnem izboru, so sicer povedali svoja mnenja, ki so si bila nasprotujoča, a javno z glasom in imenom v eter niso želeli nastopiti. Zakaj, niso povedali. Le en, Boštjan Šifrar iz SIBO G, se je opogumil: “Glasoval bom ZA, saj se obrtniki tam srečujemo in uspešno poslovno sodelujemo. Zato bom glasoval ZA obvezno članarino. Je pa res, da informacije o jutrišnjem referendumu nisem prejel od Zbornice, temveč iz medijev.”

Referendum o obvezni članarini bodo na OZS izvedli na pobudo vlade, saj je v eno izmed koalicijskih zavez zapisala, da mora biti zbornični sistem povsod urejen na prostovoljni ravni, če se o tem na demokratičen način izrečejo njeni člani. A kljub temu Uroš Rožič, državni sekretar z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pravi: “Država se ne namerava vtikati v Zbornico. Vlada je le v eno izmed koalicijskih zavez zapisala, da želi, da, da imajoeti demokratično odločitev članov zbornice, na kakšen način želijo imeti urejeno članstvo.”

K temu pa Rožič dodaja: “Odločitev članov na jutrišnjem referendumu bo vlada rešpektirala, upam pa , da se bo referenduma udeležilo čim več članov zbornice.”

Pri večletnem preigravanju mnenj za ali proti obveznemu plačevanju članarin zbornici, je v oči tistih, ki nasprotujejo mesečni finančni obveznosti, ki znaša od 10 do 50 evrov, podatek o stroških za delovanje OZS. Ta je, denimo leta 2010 za svoje delovanje porabila štiri milijone, medtem ko je prejela dobrih šest milijonov evrov. Poleg tega je istega med tistimi,  ki obvezni članarini nasprotujejo, veliko prahu dvignila odpravnina nekdanjega generalnega sekretarja zbornice Viljema Pšeničnija (ta je znašala dobrih 250.00 evrov bruto).

Podpredsednik upravnega odbora OZS Jani Ulaga je ob teh podatkih zamahnil z roko in dejal, da se ne zavedamo, kako pomembne dejavnosti  Zbornica izvaja in da ta koalicijska zaveza pomeni dolgoletno uresničitev, da se obrtniško javnost utiša: “Mislim, da je ukinitev obveznega članstva bolj želja nekaterih državnih struktur. Mi smo namreč močan sogovornik, močan socialni partner, ki združuje kar 52.000 malih gospodarskih subjektov.” Ulaga iz OZS nadaljuje, da “smo moteč faktor, ker jasno in glasno zahtevamo o d vlade, da dobimo pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo, poleg tega pa se brezkompromisno borimo za svoje pravice.”

OZS je po besedah Ulage kot nekakšen obrtniški sindikat, ki si je prizadeval dobro in pravočasno informirati svoje člane o referendumski nameri: “Informacijo smo objavili na spletu,  na vse naslove poslali zloženke z vabilom na referendum, poleg tega imamo tudi reviji Obrtnik in Podjetnik. Ampak če nekdo noče biti informiran, pač ni informiran.” K temu je Ulaga dodal, da upa, da se bo referenduma 25. aprila na območnih zbornicah OZS po vseh državi udeležilo čim večje število njihovih članov in da bodo rezultati referenduma pokazali, da se Slovenija zgleduje po zahodnih in ne vzhodnih državah. Namreč, le v slednjih je namreč članstvo v zbornicah neobvezno.


06.02.2018

Kaj bom, ko bom velik?

Kako uresničimo svoje želje in dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili pri načrtovanju svoje kariere? Kdo nam lahko pri tem pomaga?


30.01.2018

Finančni komentar

Za tokratni finančni komentar smo prosili Branka Železnika iz Ljubljanske borze.


30.01.2018

Šef vas gleda!

Pa vas sploh lahko? Nadzor nad zaposlenimi z video nadzorom je v veliki večini primerov neupravičen


23.01.2018

Register dejanskih lastnikov proti skrivalnicam v podjetjih

Podjetja morajo v register vpisati vse posameznike, ki imajo več kot 25-odstotne deleže v podjetju, a v praksi ni vedno tako


16.01.2018

Kmalu bo vsak četrti zaposleni starejši od 55 let

Delodajalci bi morali vlagati v razvoj svojih kadrov in uvajati ukrepe s katerimi bodo lahko zadržali mlajše in starejše delavce


09.01.2018

Rekordne rasti tudi v letu 2018?

Tudi za leto 2018 finančniki svetujejo, da se držimo strategije, ki velja že desetletja: to je razpršitev premoženja


26.12.2017

Projekt Po kreativni poti do znanja

Na kakšen način delujejo projekti, ki so si jih zamislili študenti in se preko fakultet povezali s podjetji, da so ideje resnično zaživele? Osnovni namen razpisa Po kreativni poti do znanja je bil prav povezovanje gospodarstva z visokim šolstvom in znanstveno-raziskovalno sfero. V 212 projektih so delovale interdisciplinarne ekipe študentov, raziskovalcev, visokošolskih profesorjev in delovnih mentorjev iz raznolikih podjetij. Ker novo leto prinaša nova nov razpis za sredstva, bomo v tokratnih Poslovnih krivuljah slišali izkušnje vpletenih v projekte in njihov pogled na interdisciplinarno povezovanje.


19.12.2017

Nashville: mesto glasbe in podjetnic?

Nashville, mesto glasbe in prestolnica countrya, želi postati najbolj podjetnicam in zagonskim podjetjem prijazno mesto v ZDA


12.12.2017

Naložba v zidove in odlične vsebine

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakulteta za računalništvo in informatiko sta se pred tremi leti preselili v nove prostore. Ta evropski projekt je vzorčni prikaz naložbe, ki poraja odlične vsebine. 


05.12.2017

Prideš, pokažeš telefon in plačaš

Mobilna denarnica mBills stremi k temu, da bi celotno vsebino klasične denarnice popolnoma prenesla v eno mobilno rešitev


28.11.2017

Ženske v poslovnem svetu niso ovira

Osrednje sporočilo globalnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic


21.11.2017

Učinkovitosti na družabnih omrežjih se je moč naučiti

Jeramie McPeek o tem, kako strateško omrežiti navijače, športnike in sponzorje


14.11.2017

Izkušen podjetnik ne plačuje mladih

Ena od možnosti kako priti do novih podjetniških znanj in inovativnih poslovnih zamisli, je program Erasmus za mlade podjetnike, ki mladim, brezposelnim, zaposlenim in drugim omogoča do pol letno izmenjavo in usposabljanje v eni od držav EU. 


07.11.2017

Vlaganje v človeški kapital je ključ gospodarske rasti

Slovenska podjetja z znanjem, veščinam in kompetencami posameznika in celotnega kolektiva slabo upravljajo in vanj ne vlagajo


24.10.2017

Kompleksnost spremenite v preprostost

Sari Heinilä direktorica v agenciji McCann v Helsinkih stroko nagovarja, naj kompleksnost spremeni v enostavnost, medtem ko gradi kulturo v ustvarjalni organizaciji in vodi ustvarjalne ljudi.


17.10.2017

Končnica .si je prva izbira slovenskih podjetij in posameznikov

Register, ki deluje pod okriljem Arnesa, letos praznuje 25 let domene .si. Omogoča varen, zanesljiv, neprekinjen in stabilen kotiček slovenskega interneta v svetu in skrbi za več kot 125.000 spletnih strani s slovensko domeno. Ima nevidno funkcijo, ki je izjemno pomembna za posameznike, gospodarstvo in javni sektor.


11.10.2017

Namizne družabne igre

Kanadčan Joël Gagnon je svojo zasebno zbirko namiznih družabnih iger preselil v gostinski lokal. Ugotovil je, da se ljudje ob igranju zabavajo, tam zadržijo dlje časa in več tudi zapravijo. Pravi, da so najbolj priljubljene še vedno družinske oziroma igre za več igralcev, denimo Catan, Risk, Scrabble in Monopoly. "Ena od namiznih družabnih iger, ki bo zaznamovala naslednja leta, pa je Code Names. Zelo priljubljena vohunska igra s Češke."


03.10.2017

Chelsea Rustrum o ekonomiji delitve

Chelsea Rustrum deli vse! Od oblačil do avtomobila in stanovanja. Čeprav lastnik njenega stanovanja v San Franciscu nad tem ni navdušen. Tako Chelsea na svoji koži spoznava, da so predpisi povezani z ekonomijo delitve lahko zelo nedorečeni ali omejujoči. Deli tudi svoje znanje, saj sodeluje z zagonskimi podjetji in korporacijami. Med njenimi najbolj znanimi strankami je platforma Couchsurfing.


26.09.2017

Sladkosti in pasti gospodarske rasti

Gospodarska rast v letošnjem letu je najvišja v zadnjih 10 letih, po ocenah UMAR-ja naj bi dosegla 4,4 odstotke. Optimistični so izvozniki, potrošniki, optimistično se delijo javna sredstva. Izjemna ni samo Slovenija, optimizem deli tudi regija. Tudi o tem, kje so se v tej rasti zataknile slovenske plače, v pogovoru z Bojanom Ivancem, vodjo analitske službe pri Gospodarski Zbornici Slovenije.


19.09.2017

Podjetja in varstvo osebnih podatkov

Konec maja prihodnje leto začne veljati nova Splošna uredba o varstvu podatkov (DPR), ki določa nova pravila glede varstva osebnih podatkov. Čeprav se zdi časa dovolj, ga za prilagoditev poslovanja podjetij že počasi zmanjkuje. Nekaj nasvetov, ki zadevajo varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostega pretoka takih podatkov, so zato pripravili tudi v Uradu Informacijske pooblaščenke. O njih je spregovorila Alenka Jerše.


Stran 8 od 32
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov