Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih ? To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri predstavili slovenski izumitelji. Približno 200 jih šteje združenje “Aktivni slovenski inovatorji”, vsako leto pa na trg uspešno prodrejo s približno 20 patenti.
A koliko jih tam dejansko zaživi? Kljub krilaticam, da je Slovenija država inovacij, inovatorji tarnajo, da razmere niso rožnate. Kako je z vprašanjem intelektualne lastnine, razvojem prototipov, podjetništvom in trženjem inovacij, raziskujemo v tokratnih Poslovnih krivuljah.
Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih … To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri pri Vrhniki predstavili slovenski izumitelji.
“Patentov imam zelo veliko, s tem se ukvarjam 70 let, že od malih nog,” je Obrad Dabič minulo nedeljo na Dnevu inovatorjev v Tehniškem muzeju zamahnil z desno roko ob nizu svojih plakatov z opisanimi izumi. Med njimi je bilo moč razbrati pripravo za zgodnje ugotavljanje diabetesa, novo volilno metodo in tako naprej.
Na razstavnem prostoru se je gnetlo približno 20 izumiteljev. »Mi se včasih pošalimo, da gredo naši izumi od prototipa naravnost v muzej,« se je po robu šale, ki pogosto res meji na resničnost, zasukala Ana Hafner, predsednica sveta pri Inovatorskem centru Asi. Še dlje od šale, k cinizmu, pa je zaneslo dolgoletnega izumitelja iz Kopra Alojza Tomazina: “50 let se ukvarjam s tem, imam 50 patentov, 1000 priznanj. Ko me bo prijelo, bom vse zažgal, ker nimam nič od tega!”
Slovenski inovatorji, med njimi je le pet odstotkov žensk, so se nazadnje mudili v tujini decembra lani, ko so se iz Južne Koreje vrnili z vrsto medalj, a žal svoje izume kljub tovrstnim nagradam s težavo spravijo v življenje, pa še tukaj imajo več posluha tuji kot pa pri domači investitorji.
“Izumitelji do faze, da patentirajo svoj izum, še pridejo. Najtežje je priti na tržišče. Tu se jih ustavi kar 80 odstotkov.”
Ana Hafner, ASI
Združenje aktivni slovenski inovatorji povezuje približno 200 članov, gre po večini za samostojne inovatorje oziroma mikropodjetja.
Kot pravi Hafnerjeva, inovatorjev v podjetjih pogosto niti ne sprejmejo, le redko pa se tudi zgodi, da bi se s samostojno pobudo obrnili nanje, včasih jih celo ne jemljejo resno. “Takšno izkušnjo sva imela z izumiteljem med obiskom v Elanu, kjer sem dobila občutek, da je šlo razvojnim inženirjem, ki so naju sprejeli, kar malo na smeh.”
A težava je tudi na drugi strani, dodaja. Krivda je tudi na strani inovatorjev, ki pridejo na srečanje z gospodarstveniki nepripravljeni, pogosto se v združenju na pobudo gospodarstva odzovejo premalo angažirano, temveč le ponudijo svoj katalog. Ob vsem skupaj pogrešajo sistematično podporo države.
“Problem je, da ni podpore države. V javnih raziskovalnih organizacijah, univerzah in inštitutih so se pred leti odprle pisarne za tehnološki transfer, za samostojne izumitelje pa ni nikogar.”
Hafnerjeva dodaja, da bi se želeli ob tem povezati z brezposelnimi mladimi s področja družboslovja, ki bi jim pomagali pri prodoru na trg. Korist bi imeli oboji, je prepričana Hafnerjeva.
Država je prek javnega razpisa INO 2013-2014 spodbujala sofinanciranje patentne zaščite in s tem tudi pospešila rast patentnih prijav, vendar pa so stroški uveljavljanja patenta v mnogih državah za samostojne izumitelje še vedno previsoki.
Slovenija se sicer ponaša s kar nekaj izjemno prodornimi inovatorji. Peter Florjančič, ki se je podpisal pod okvirčke za diapozitiv, plastično zadrgo in pršilec na steklenički za parfum, je bil eden izmed takih, da ne omenjamo pionirjev avtomobilizma na Slovenskem Antona Codellija in Janeza Puha; dandanes pa med častne člane Združenja aktivnih inovatorjev spadata tudi Ivo Boscarol in Sandi Češko.
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih ? To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri predstavili slovenski izumitelji. Približno 200 jih šteje združenje “Aktivni slovenski inovatorji”, vsako leto pa na trg uspešno prodrejo s približno 20 patenti.
A koliko jih tam dejansko zaživi? Kljub krilaticam, da je Slovenija država inovacij, inovatorji tarnajo, da razmere niso rožnate. Kako je z vprašanjem intelektualne lastnine, razvojem prototipov, podjetništvom in trženjem inovacij, raziskujemo v tokratnih Poslovnih krivuljah.
Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih … To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri pri Vrhniki predstavili slovenski izumitelji.
“Patentov imam zelo veliko, s tem se ukvarjam 70 let, že od malih nog,” je Obrad Dabič minulo nedeljo na Dnevu inovatorjev v Tehniškem muzeju zamahnil z desno roko ob nizu svojih plakatov z opisanimi izumi. Med njimi je bilo moč razbrati pripravo za zgodnje ugotavljanje diabetesa, novo volilno metodo in tako naprej.
Na razstavnem prostoru se je gnetlo približno 20 izumiteljev. »Mi se včasih pošalimo, da gredo naši izumi od prototipa naravnost v muzej,« se je po robu šale, ki pogosto res meji na resničnost, zasukala Ana Hafner, predsednica sveta pri Inovatorskem centru Asi. Še dlje od šale, k cinizmu, pa je zaneslo dolgoletnega izumitelja iz Kopra Alojza Tomazina: “50 let se ukvarjam s tem, imam 50 patentov, 1000 priznanj. Ko me bo prijelo, bom vse zažgal, ker nimam nič od tega!”
Slovenski inovatorji, med njimi je le pet odstotkov žensk, so se nazadnje mudili v tujini decembra lani, ko so se iz Južne Koreje vrnili z vrsto medalj, a žal svoje izume kljub tovrstnim nagradam s težavo spravijo v življenje, pa še tukaj imajo več posluha tuji kot pa pri domači investitorji.
“Izumitelji do faze, da patentirajo svoj izum, še pridejo. Najtežje je priti na tržišče. Tu se jih ustavi kar 80 odstotkov.”
Ana Hafner, ASI
Združenje aktivni slovenski inovatorji povezuje približno 200 članov, gre po večini za samostojne inovatorje oziroma mikropodjetja.
Kot pravi Hafnerjeva, inovatorjev v podjetjih pogosto niti ne sprejmejo, le redko pa se tudi zgodi, da bi se s samostojno pobudo obrnili nanje, včasih jih celo ne jemljejo resno. “Takšno izkušnjo sva imela z izumiteljem med obiskom v Elanu, kjer sem dobila občutek, da je šlo razvojnim inženirjem, ki so naju sprejeli, kar malo na smeh.”
A težava je tudi na drugi strani, dodaja. Krivda je tudi na strani inovatorjev, ki pridejo na srečanje z gospodarstveniki nepripravljeni, pogosto se v združenju na pobudo gospodarstva odzovejo premalo angažirano, temveč le ponudijo svoj katalog. Ob vsem skupaj pogrešajo sistematično podporo države.
“Problem je, da ni podpore države. V javnih raziskovalnih organizacijah, univerzah in inštitutih so se pred leti odprle pisarne za tehnološki transfer, za samostojne izumitelje pa ni nikogar.”
Hafnerjeva dodaja, da bi se želeli ob tem povezati z brezposelnimi mladimi s področja družboslovja, ki bi jim pomagali pri prodoru na trg. Korist bi imeli oboji, je prepričana Hafnerjeva.
Država je prek javnega razpisa INO 2013-2014 spodbujala sofinanciranje patentne zaščite in s tem tudi pospešila rast patentnih prijav, vendar pa so stroški uveljavljanja patenta v mnogih državah za samostojne izumitelje še vedno previsoki.
Slovenija se sicer ponaša s kar nekaj izjemno prodornimi inovatorji. Peter Florjančič, ki se je podpisal pod okvirčke za diapozitiv, plastično zadrgo in pršilec na steklenički za parfum, je bil eden izmed takih, da ne omenjamo pionirjev avtomobilizma na Slovenskem Antona Codellija in Janeza Puha; dandanes pa med častne člane Združenja aktivnih inovatorjev spadata tudi Ivo Boscarol in Sandi Češko.
Tretja gostja pete sezone Vodenja s posluhom je Romana Girandon. Že dobro desetletje je predsednica uprave Loterije Slovenije, od lani pa tudi predsednica Združenja evropskih loterij, ki povezuje 70 članic iz 40 držav. V ospredje postavlja vodenje z močjo poslanstva in družbeno odgovornost organizacije, ki jo vodi. Zakaj na loteriji sami sebi pravijo PEZ ekipa? Razmišlja tudi o tem, kako se pripraviti na prevzemanje odgovornosti in pripoveduje o zanimivi poti do prve službe. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.
Druga gostja pete sezone Vodenja s posluhom je Jana Petek, nekdanja generalna direktorica Novartisa v Sloveniji, ki že vrsto let zaseda pomembne vodstvene funkcije v farmacevtski industriji. Osrednja tema je vodenje sprememb in izkušnje, ki jih je dobila ob vodenju oddelitve Leka in Novartisa. Jana Petek slikovito pravi: "Avion je bil že v zraku, mi smo ga pa še vedno gradili."
V prvi epizodi pete sezone gostimo enega najvišje uvrščenih slovenskih menedžerjev v mednarodnih korporacijah Toma Fuxa. Podpredsednik Toyota Motor Europe skrbi za prodajo in marketing, odgovoren je za 53 držav in več kot 40 milijard evrov letnega prometa. Kot pravi, se je navadil živeti v treh ali štirih državah na teden. Razkril je zanimive izzive, s katerimi se sooča v službi in povedal, kako skuša uskladiti delo in prosti čas.
Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija, ima bogate izkušnje z vodenjem in se je v svoji dolgoletni karieri soočila s številnimi izzivi, tudi prevzemom odgovornega položaja po korupcijski aferi v podjetju. Kot pravi so že pred leti njen slog vodenja ocenili kot povezovalen, kar je včasih zvenelo celo nekoliko narobe.
Podjetniška pot Jureta Markiča je zelo povezana s kokošmi. Njegovo podjetje Run Tiger razvija avtomatska vrata in hiše oziroma vile za te živali. Zamisel za avtomatska vrata, ki jih prodaja predvsem prek Amazona v Združene države, je dobil doma, ko je moral zapirati kokošnjake. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2018, hitro povečuje prihodke, lani je imelo že okoli 10 milijonov evrov prometa. A začetki so bili zelo težki, na bankah ni bilo posluha za njegovo idejo.
Vodenje s posluhom tokrat prinaša vpogled v izzive vodenja v razvejanih, ne hierarhičnih organizacijah. Kako je delati v enem najbolj "slavnih" podjetij na svetu, ki privablja zelo motivirane sodelavce z vsega sveta, z vodjo marketinga za regijo Adriatic pri Googlu Metko Svetlin.
Na ljubljanski borzi se je začelo trgovanje s tako imenovanimi ljudskimi obveznicami. A pozornost tudi nepoučenih vlagateljev je v zadnjem času usmerjena zlasti proti trgu kriptovalut, kjer je dogajanje zelo dinamično in tudi v pričakovanju novih rekordnih vrednosti najbolj razširjene med kriptovalutami, bitcoina. Vročica je prisotna tudi na delniških trgih, ki zlasti v luči odličnih rezultatov poslovanja Nvidie (še) ne pojema. A kako dolgo bo obdobje lepih donosov?
Luke Renka se najbrž spomnite iz časov pandemije covida-19. Bil je pobudnik Sledilnika. Njegova voditeljska pot je zelo raznolika, od navdušenega inženirja v podjetju Hermes Softlab do menedžerja. O razlikah v vodenju prostovoljne skupnosti in inženirjev v podjetju, o tem, kako se je počasi sprijaznil s tem, da je smiselno novim zaposlenim dati priložnost in ne delati namesto njih, ter zakaj se mu je zdelo, da so izobraževanja o vodenju izguba časa. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.
Boštjan Škufca Zaveršek je izkušen poslovni voditelj in podpredsednik uprave Telekoma Slovenije. Pogovor z njim tokrat teče o vodenju podjetji v državni lasti, odgovornosti vodje, da sestavi dobro ekipo in o prevzemanju odgovornosti. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.
Dr. Jana Krapež Trošt je so-direktorica v podjetju Sartorius BIA Separations. Razložila bo, kako je voditi znanstvenike, kako sta si z ustanoviteljem podjetja razdelila direktorske naloge in kako se je podjetje spremenilo po vstopu nemških lastnikov. Zelo neposredno bo pripovedovala tudi o tem, kako se je pripravila na prevzem odgovornosti in kaj jo je oblikovalo kot vodjo. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.
Četrta sezona oddaje Vodenje s posluhom prinaša nove primere praks uspešnega vodenja – od vodenja organizacij do zagonskih podjetij in podjetij v državni lasti. V prvi epizodi četrte sezone preverjamo, kako uporabna so načela postherojskega vodenja pri ravnanju v kriznih razmerah. Gost je načelnik Civilne zaščite Srečko Šestan.
Leto se bliža koncu, končuje se tudi letošnja sezona Tečajnice na Valu 202. Zadnja, deseta epizoda, je pod drobnogled vzela dogodke, ki so najbolj zaznamovali dogajanje na finančnih trgih v letu 2023. V ospredju je bila še vedno inflacija, tudi ugibanja o recesiji niso pojenjala.
Zlato morda velja za nekoliko dolgočasno naložbo. A cena te plemenite kovine je v začetku decembra presegla 2100 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar je največ doslej. V primerjavi z začetkom decembra 2018 je porasla za več kot 70 odstotkov ter tako presegla praviloma precej donosnejši ameriški delniški trg. Že od nekdaj velja, da je zlato eden najboljših hranilcev vrednosti. Bi morale biti plemenite kovine sestavni del vsakega portfelja?
Bitcoin po daljšem obdobju nekakšnega zatišja spet prihaja v ospredje, njegova vrednost je v soboto, 4. decembra, prvič po lanskem maju presegla 40 tisoč dolarjev. Vlagatelji upajo, da bodo ZDA kmalu dovolile širše trgovanje z najbolj znano kriptovaluto na svetu. Ta močno tvegana naložba je v preteklosti že večkrat poskrbela za razgrete debate in evforično lovljenje kriptovlaka, pri čemer se je marsikdo spotaknil. Tudi pri naložbah v kriptovalute je, podobno kot pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih, pomembno, da poznamo ozadje izdajatelja. Gosta oddaje: Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Andrej P. Škraba, ekonomist
Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženja
Vzajemni skladi so dokaj preprost način investiranja za vse, ki nimajo časa ali znanja, da bi poiskali ustrezne individualne finančne instrumente. Tudi pri tej obliki investiranja velja pravilo razpršitve. Kakšno je torej idealno razmerje sredstev, ki jih vložimo v delniške in obveniške sklade? V oddaji tudi o zadnje čase vse bolj priljubljenih ETF-skladih. Ti so praviloma cenovno ugodnejši od klasičnih vzajemnih skladov, a tudi bolj tvegani.
V Sloveniji poznamo tristebrni pokojninski sistem. Njegovo bistvo je, da posameznik sam prevzame del varčevanja za starost, saj samo obvezno pokojninsko zavarovanje ne zagotavlja pokojnine, s katero bi po upokojitvi užival vsaj podoben življenjski slog kot dotlej. A marsikdo ne pozna razlike med pokojninskimi stebri. Kaj torej pomenijo ti pojmi, koliko sredstev bi moral posameznik že med delovno dobo namenjati za dodatno pokojnino in kdaj začeti varčevati za starost?
Zavarovanja veljajo za enega od temeljev urejenih osebnih financ. Ponudbe je veliko, v množici zdravstvenih, premoženjskih, življenjskih, nezgodnih in še kakšnih pa se je pogosto težko znajti. Tokratna oddaja pod drobnogled jemlje predvsem nezgodna, življenjska in premoženjska zavarovanja. V katerih primerih so smiselna in koliko zavarovalnih polic naj bi sklenil posameznik? Je kombinacija zavarovanja z naložbeno komponento dobra izbira ali je za varčevanje bolje izbrati druge produkte? V oddaji tudi o tem, zakaj so mnogi ljudje, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, dobili le skromna izplačila.
Krediti, limiti, kartice, obročno nakupovanje … Možnosti za zadolževanje je v današnjem času ogromno. A ne kartic ne limitov ne gre kriviti za finančne težave; krivec je le tisti, ki jih nespametno uporablja in se zadolžuje več, kot si v nekem trenutku lahko privošči. Koliko stane uporaba limita, kaj je pametno zadolževanje in zakaj je pri vsakem kreditnem nakupu priporočljiva udeležba z lastnimi sredstvi?
Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena.
Neveljaven email naslov