Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela želi država zmanjšati s štipendijsko politiko

Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela želi država zmanjšati s štipendijsko politiko

Štipendije za deficitarne poklice so namenjene mladim, ki se izobražujejo za poklice, za katere je na trgu dela več povpraševanja kot ponudbe.

“Pogoji za razpis niso niti približno zahtevni, otrok se mora le prijaviti na izobraževanje in imeti pozitiven uspeh.”

Podeljenih bo do tisoč štipendij. Te znašajo 100 evrov na mesec, rok za oddajo vlog pa je 20. september. Vse druge podrobnosti o razpisu in štipendijah je povedala Irena Kuntarič Hribar, ki vodi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad.

“V Sloveniji najbolj primanjkuje voznikov vlačilcev, varilcev, vojakov, zidarjev, dimnikarjev …”

Na zavodu za zaposlovanje dvakrat na leto izvedejo raziskavo Napovednik zaposlovanja, s katero nastaja celostni vpogled v potrebe trga dela. V raziskavi sodeluje 3000 delodajalcev, ki v različnih dejavnostih zaposlujejo več kot deset delavcev.

Rezultati kažejo, da na trgu dela najbolj primanjkuje voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilcev, vojakov, zidarjev, če omenimo le prvih pet na lestvici. Med poklici z višjo izobrazbo pa glede na potrebe in napovedi najbolj primanjkuje inženirjev strojništva, elektrotehnike, strokovnjakov za zdravstveno nego in različnih programerjev. Na zavodu za zaposlovanje skupaj s partnerji zato izvajajo tako imenovane programe neformalnega izobraževanja, neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela pa želi država zmanjšati tudi s štipendijsko politiko.

“Če otrok ne konča izobraževanja in prejema štipendijo za deficitarne poklice, mora vrniti štipendijo le za zadnje leto.”

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je objavil razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice. Z njimi spodbujajo učence k vpisu v programe, ki izobražujejo za te poklice. Na letošnjem seznamu jih je vsega skupaj 24, med njimi so: kamnosek, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, gozdar, polagalec keramičnih oblog, dimnikar itn.