Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih 5 let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Po 40-ih dneh, odkar se cene goriv med ponudniki lahko razlikujejo, smo si ogledali položaj in ocenili, kakšna prihodnost se obeta osvobojenemu trgu temeljne slovenske dobrine – gorivu.
Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu
Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih pet let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu.
Najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov je vlada določala od leta 1999. Zakon o nadzoru cen sicer predvideva, da so takšni ukrepi izredne narave in naj bi trajali največ eno leto, pri čemer se lahko v utemeljenih primerih obnovijo. Leta 2016 je bil izpeljan prvi korak deregulacije cen nekaterih naftnih derivatov, in sicer 98- ali večoktanskega bencina in kurilnega olja. Pozneje istega leta je vlada sprostila še cene vseh naftnih derivatov na avtocestah in hitrih cestah.
Stanje na začetku tega tedna je takšno: cene 95-oktanskega bencina in dizla se zunaj avtocestnega omrežja razlikujejo samo glede na ponudnika, največja razlika med njimi pa pri obeh gorivih znaša tri cente za liter. Najpomembnejša ugotovitev je, da so se cene spustile pod mejo enega evra. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za zdaj ocenjujejo, da se ni zgodilo nič nepričakovanega in usodnega, kot je bilo morebiti predstavljeno ob vladni odločitvi, pojasnjuje Franc Stanonik, vodja sektorja za domače storitve na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
"Za ta mesec lahko rečemo, da se je zgodilo tisto, kar smo pričakovali. Cene so se postopno začele razlikovati med posameznimi bencinskimi črpalkami. Po naših informacijah so cene spremenjene na različnih območjih države in na različnih bencinskih črpalkah, kar je odvisno od ponudnika."
Če je za potrošnike večja možnost izbire praviloma dobrodošla, bodo za državni proračun posledice negativne. Čeprav je dolgoročno dogajanje na trgu težko napovedovati, se čez pet let predvideva izpad trošarin v višini 13 milijonov evrov na letni ravni. Cene naftnih derivatov imajo vsekakor velik vpliv na storitveni sektor, a občutnih pretresov in sprememb tu ni pričakovati. Drugače bo s ponudniki samimi.
"Dolgoročno država pričakuje, da se bo na trgu naftne distribucije v Sloveniji pojavil še kakšen naftni distributer, saj je vlada odpravila ukrep, ki je bil največja ovira za vstop na trg, to so bile določene marže, mimo katerih distributer težko vstopa na trg."
A prihod dodatnih ponudnikov je le eden od možnih scenarijev. Maks Tajnikar, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nekdanji minister za gospodarstvo, sicer enako komentira dogajanje v prvem mesecu, a so njegove dolgoročne napovedi povsem nasprotne.
"Zagotovo je zelo pomembno, da je mreža bencinskih črpalk po Sloveniji zelo razpršena. Tu ni velikih rezerv. Zelo pogosto se govori, kako bodo na slovenski trg naftnih derivatov vstopili novi igralci, ampak pravzaprav ti nimajo kam vstopiti. Bencinsko črpalko imamo v vsaki vasi in te bencinske črpalke so v 60-odstotni lasti dveh vodilnih podjetij."
V prihodnje bo uporaba, poleg razlik v ceni, odvisna predvsem od posameznikov in njihovih odzivov na informacijsko preobremenjenost.
"Upam si napovedati, da bodo takšne negotove razmere povzročile, da se bodo kupci na cene še manj odzivali, kot so se do zdaj. Kupci v Sloveniji se na majhne spremembe cen sicer sploh ne odzivajo."
Čeprav država ne bo več nadzirala cen naftnih derivatov, obstaja varovalka v obliki začasnega, praviloma enoletnega ukrepa vnovičnega nadzora. Če bi se na trgu pojavile kakšne velike anomalije, bi se vlada torej lahko odločila za vnovično regulacijo cen. Vsekakor je treba imeti v mislih, da je prav tak ukrep kljub svoji začasni in interventni naravi pri nas veljal več kot dve desetletji.
Informacije o aktualnih cenah goriv so dostopne na spletni aplikaciji goriva.si. Na enakih podatkih temeljijo tudi mobilne aplikacije drugih razvijalcev, kot sta AMZS in Gorenjc.
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih 5 let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Po 40-ih dneh, odkar se cene goriv med ponudniki lahko razlikujejo, smo si ogledali položaj in ocenili, kakšna prihodnost se obeta osvobojenemu trgu temeljne slovenske dobrine – gorivu.
Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu
Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih pet let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu.
Najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov je vlada določala od leta 1999. Zakon o nadzoru cen sicer predvideva, da so takšni ukrepi izredne narave in naj bi trajali največ eno leto, pri čemer se lahko v utemeljenih primerih obnovijo. Leta 2016 je bil izpeljan prvi korak deregulacije cen nekaterih naftnih derivatov, in sicer 98- ali večoktanskega bencina in kurilnega olja. Pozneje istega leta je vlada sprostila še cene vseh naftnih derivatov na avtocestah in hitrih cestah.
Stanje na začetku tega tedna je takšno: cene 95-oktanskega bencina in dizla se zunaj avtocestnega omrežja razlikujejo samo glede na ponudnika, največja razlika med njimi pa pri obeh gorivih znaša tri cente za liter. Najpomembnejša ugotovitev je, da so se cene spustile pod mejo enega evra. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za zdaj ocenjujejo, da se ni zgodilo nič nepričakovanega in usodnega, kot je bilo morebiti predstavljeno ob vladni odločitvi, pojasnjuje Franc Stanonik, vodja sektorja za domače storitve na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
"Za ta mesec lahko rečemo, da se je zgodilo tisto, kar smo pričakovali. Cene so se postopno začele razlikovati med posameznimi bencinskimi črpalkami. Po naših informacijah so cene spremenjene na različnih območjih države in na različnih bencinskih črpalkah, kar je odvisno od ponudnika."
Če je za potrošnike večja možnost izbire praviloma dobrodošla, bodo za državni proračun posledice negativne. Čeprav je dolgoročno dogajanje na trgu težko napovedovati, se čez pet let predvideva izpad trošarin v višini 13 milijonov evrov na letni ravni. Cene naftnih derivatov imajo vsekakor velik vpliv na storitveni sektor, a občutnih pretresov in sprememb tu ni pričakovati. Drugače bo s ponudniki samimi.
"Dolgoročno država pričakuje, da se bo na trgu naftne distribucije v Sloveniji pojavil še kakšen naftni distributer, saj je vlada odpravila ukrep, ki je bil največja ovira za vstop na trg, to so bile določene marže, mimo katerih distributer težko vstopa na trg."
A prihod dodatnih ponudnikov je le eden od možnih scenarijev. Maks Tajnikar, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nekdanji minister za gospodarstvo, sicer enako komentira dogajanje v prvem mesecu, a so njegove dolgoročne napovedi povsem nasprotne.
"Zagotovo je zelo pomembno, da je mreža bencinskih črpalk po Sloveniji zelo razpršena. Tu ni velikih rezerv. Zelo pogosto se govori, kako bodo na slovenski trg naftnih derivatov vstopili novi igralci, ampak pravzaprav ti nimajo kam vstopiti. Bencinsko črpalko imamo v vsaki vasi in te bencinske črpalke so v 60-odstotni lasti dveh vodilnih podjetij."
V prihodnje bo uporaba, poleg razlik v ceni, odvisna predvsem od posameznikov in njihovih odzivov na informacijsko preobremenjenost.
"Upam si napovedati, da bodo takšne negotove razmere povzročile, da se bodo kupci na cene še manj odzivali, kot so se do zdaj. Kupci v Sloveniji se na majhne spremembe cen sicer sploh ne odzivajo."
Čeprav država ne bo več nadzirala cen naftnih derivatov, obstaja varovalka v obliki začasnega, praviloma enoletnega ukrepa vnovičnega nadzora. Če bi se na trgu pojavile kakšne velike anomalije, bi se vlada torej lahko odločila za vnovično regulacijo cen. Vsekakor je treba imeti v mislih, da je prav tak ukrep kljub svoji začasni in interventni naravi pri nas veljal več kot dve desetletji.
Informacije o aktualnih cenah goriv so dostopne na spletni aplikaciji goriva.si. Na enakih podatkih temeljijo tudi mobilne aplikacije drugih razvijalcev, kot sta AMZS in Gorenjc.
Tretja gostja pete sezone Vodenja s posluhom je Romana Girandon. Že dobro desetletje je predsednica uprave Loterije Slovenije, od lani pa tudi predsednica Združenja evropskih loterij, ki povezuje 70 članic iz 40 držav. V ospredje postavlja vodenje z močjo poslanstva in družbeno odgovornost organizacije, ki jo vodi. Zakaj na loteriji sami sebi pravijo PEZ ekipa? Razmišlja tudi o tem, kako se pripraviti na prevzemanje odgovornosti in pripoveduje o zanimivi poti do prve službe. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.
Druga gostja pete sezone Vodenja s posluhom je Jana Petek, nekdanja generalna direktorica Novartisa v Sloveniji, ki že vrsto let zaseda pomembne vodstvene funkcije v farmacevtski industriji. Osrednja tema je vodenje sprememb in izkušnje, ki jih je dobila ob vodenju oddelitve Leka in Novartisa. Jana Petek slikovito pravi: "Avion je bil že v zraku, mi smo ga pa še vedno gradili."
V prvi epizodi pete sezone gostimo enega najvišje uvrščenih slovenskih menedžerjev v mednarodnih korporacijah Toma Fuxa. Podpredsednik Toyota Motor Europe skrbi za prodajo in marketing, odgovoren je za 53 držav in več kot 40 milijard evrov letnega prometa. Kot pravi, se je navadil živeti v treh ali štirih državah na teden. Razkril je zanimive izzive, s katerimi se sooča v službi in povedal, kako skuša uskladiti delo in prosti čas.
Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija, ima bogate izkušnje z vodenjem in se je v svoji dolgoletni karieri soočila s številnimi izzivi, tudi prevzemom odgovornega položaja po korupcijski aferi v podjetju. Kot pravi so že pred leti njen slog vodenja ocenili kot povezovalen, kar je včasih zvenelo celo nekoliko narobe.
Podjetniška pot Jureta Markiča je zelo povezana s kokošmi. Njegovo podjetje Run Tiger razvija avtomatska vrata in hiše oziroma vile za te živali. Zamisel za avtomatska vrata, ki jih prodaja predvsem prek Amazona v Združene države, je dobil doma, ko je moral zapirati kokošnjake. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2018, hitro povečuje prihodke, lani je imelo že okoli 10 milijonov evrov prometa. A začetki so bili zelo težki, na bankah ni bilo posluha za njegovo idejo.
Vodenje s posluhom tokrat prinaša vpogled v izzive vodenja v razvejanih, ne hierarhičnih organizacijah. Kako je delati v enem najbolj "slavnih" podjetij na svetu, ki privablja zelo motivirane sodelavce z vsega sveta, z vodjo marketinga za regijo Adriatic pri Googlu Metko Svetlin.
Na ljubljanski borzi se je začelo trgovanje s tako imenovanimi ljudskimi obveznicami. A pozornost tudi nepoučenih vlagateljev je v zadnjem času usmerjena zlasti proti trgu kriptovalut, kjer je dogajanje zelo dinamično in tudi v pričakovanju novih rekordnih vrednosti najbolj razširjene med kriptovalutami, bitcoina. Vročica je prisotna tudi na delniških trgih, ki zlasti v luči odličnih rezultatov poslovanja Nvidie (še) ne pojema. A kako dolgo bo obdobje lepih donosov?
Luke Renka se najbrž spomnite iz časov pandemije covida-19. Bil je pobudnik Sledilnika. Njegova voditeljska pot je zelo raznolika, od navdušenega inženirja v podjetju Hermes Softlab do menedžerja. O razlikah v vodenju prostovoljne skupnosti in inženirjev v podjetju, o tem, kako se je počasi sprijaznil s tem, da je smiselno novim zaposlenim dati priložnost in ne delati namesto njih, ter zakaj se mu je zdelo, da so izobraževanja o vodenju izguba časa. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.
Boštjan Škufca Zaveršek je izkušen poslovni voditelj in podpredsednik uprave Telekoma Slovenije. Pogovor z njim tokrat teče o vodenju podjetji v državni lasti, odgovornosti vodje, da sestavi dobro ekipo in o prevzemanju odgovornosti. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.
Dr. Jana Krapež Trošt je so-direktorica v podjetju Sartorius BIA Separations. Razložila bo, kako je voditi znanstvenike, kako sta si z ustanoviteljem podjetja razdelila direktorske naloge in kako se je podjetje spremenilo po vstopu nemških lastnikov. Zelo neposredno bo pripovedovala tudi o tem, kako se je pripravila na prevzem odgovornosti in kaj jo je oblikovalo kot vodjo. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.
Četrta sezona oddaje Vodenje s posluhom prinaša nove primere praks uspešnega vodenja – od vodenja organizacij do zagonskih podjetij in podjetij v državni lasti. V prvi epizodi četrte sezone preverjamo, kako uporabna so načela postherojskega vodenja pri ravnanju v kriznih razmerah. Gost je načelnik Civilne zaščite Srečko Šestan.
Leto se bliža koncu, končuje se tudi letošnja sezona Tečajnice na Valu 202. Zadnja, deseta epizoda, je pod drobnogled vzela dogodke, ki so najbolj zaznamovali dogajanje na finančnih trgih v letu 2023. V ospredju je bila še vedno inflacija, tudi ugibanja o recesiji niso pojenjala.
Zlato morda velja za nekoliko dolgočasno naložbo. A cena te plemenite kovine je v začetku decembra presegla 2100 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar je največ doslej. V primerjavi z začetkom decembra 2018 je porasla za več kot 70 odstotkov ter tako presegla praviloma precej donosnejši ameriški delniški trg. Že od nekdaj velja, da je zlato eden najboljših hranilcev vrednosti. Bi morale biti plemenite kovine sestavni del vsakega portfelja?
Bitcoin po daljšem obdobju nekakšnega zatišja spet prihaja v ospredje, njegova vrednost je v soboto, 4. decembra, prvič po lanskem maju presegla 40 tisoč dolarjev. Vlagatelji upajo, da bodo ZDA kmalu dovolile širše trgovanje z najbolj znano kriptovaluto na svetu. Ta močno tvegana naložba je v preteklosti že večkrat poskrbela za razgrete debate in evforično lovljenje kriptovlaka, pri čemer se je marsikdo spotaknil. Tudi pri naložbah v kriptovalute je, podobno kot pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih, pomembno, da poznamo ozadje izdajatelja. Gosta oddaje: Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Andrej P. Škraba, ekonomist
Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženja
Vzajemni skladi so dokaj preprost način investiranja za vse, ki nimajo časa ali znanja, da bi poiskali ustrezne individualne finančne instrumente. Tudi pri tej obliki investiranja velja pravilo razpršitve. Kakšno je torej idealno razmerje sredstev, ki jih vložimo v delniške in obveniške sklade? V oddaji tudi o zadnje čase vse bolj priljubljenih ETF-skladih. Ti so praviloma cenovno ugodnejši od klasičnih vzajemnih skladov, a tudi bolj tvegani.
V Sloveniji poznamo tristebrni pokojninski sistem. Njegovo bistvo je, da posameznik sam prevzame del varčevanja za starost, saj samo obvezno pokojninsko zavarovanje ne zagotavlja pokojnine, s katero bi po upokojitvi užival vsaj podoben življenjski slog kot dotlej. A marsikdo ne pozna razlike med pokojninskimi stebri. Kaj torej pomenijo ti pojmi, koliko sredstev bi moral posameznik že med delovno dobo namenjati za dodatno pokojnino in kdaj začeti varčevati za starost?
Zavarovanja veljajo za enega od temeljev urejenih osebnih financ. Ponudbe je veliko, v množici zdravstvenih, premoženjskih, življenjskih, nezgodnih in še kakšnih pa se je pogosto težko znajti. Tokratna oddaja pod drobnogled jemlje predvsem nezgodna, življenjska in premoženjska zavarovanja. V katerih primerih so smiselna in koliko zavarovalnih polic naj bi sklenil posameznik? Je kombinacija zavarovanja z naložbeno komponento dobra izbira ali je za varčevanje bolje izbrati druge produkte? V oddaji tudi o tem, zakaj so mnogi ljudje, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, dobili le skromna izplačila.
Krediti, limiti, kartice, obročno nakupovanje … Možnosti za zadolževanje je v današnjem času ogromno. A ne kartic ne limitov ne gre kriviti za finančne težave; krivec je le tisti, ki jih nespametno uporablja in se zadolžuje več, kot si v nekem trenutku lahko privošči. Koliko stane uporaba limita, kaj je pametno zadolževanje in zakaj je pri vsakem kreditnem nakupu priporočljiva udeležba z lastnimi sredstvi?
Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena.
Neveljaven email naslov