Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
808 epizod
808 epizod
Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča.
V tokratni oddaji gostimo gledališko in radijsko režiserko Živo Bizovičar, gledališko ustvarjalko mlajše generacije, ki je nase opozorila že med študijem s predstavo Jagababa, za katero je prejela akademijsko Prešernovo nagrado. Pozneje je za predstavo Žene v testu prejela Borštnikovo nagrado za celosten pristop k obdelavi gradiva, nagrado Društva slovenskih kritikov in teatrologov Slovenije ter Šeligovo nagrado na Tednu slovenske drame, za predstavo Juriš pa je prejela Borštnikovo nagrado za avtorski koncept in dramatizacijo. Februarja smo na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega lahko videli predstavo Drame princes, ki jo je ustvarila v Dramskem Teatru Skopje. Živa Bizovičar, ki se pomembnih zgodovinskih tem loteva z raziskovalno natančnostjo in kritičnim razmislekom, je konec januarja na odru Slovenskega mladinskega gledališča režirala predstavo Boško in Admira. Vabljenik poslušanju!
Dr. Mateja Pezdirc Bartol v prispevku z naslovom Preseganje spolnih stereotipov v sodobni slovenski komediji (Ditka - Milena - Bogdana), raziskuje, v kolikšni meri slovenska komedija v 21. stoletju sledi spremenjeni vlogi moškega in ženske v družini in družbi ter se odmika od tradicionalnih reprezentacij telesa in spolnosti. V analizo avtorica vključuje slovenske komedije, ki družbene konstrukcije spolov, vlog in poklicev postavljajo pod vprašaj, se s spolnimi stereotipi poigravajo oziroma jih v določenih vidikih že tudi presegajo. Besedilo je v celoti objavljeno v reviji za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater, letnik 12., številka 1, s tematskim naslovom Preživetje komedije. Vabimo vas k poslušanju! Na fotografiji Damjana Černe v uprizoritvi: Simona Semenič: jerebika, štrudelj, ples pa še kaj, režija Jure Novak, SMG in SNG Nova Gorica, sezona 2021/22, foto: Ivian Kan Mujezinović
Lina Akif je dramska igralka in performerka, ki je na letošnjem 33. festivalu Dnevi komedije prejela nagrado žlahtna komedijantka, in sicer za vlogo v predstavi Tatovi podob v produkciji zavoda Emanat. Članica Slovenskega mladinskega gledališča je v tehnoburleski poustvarila Kamalo Harris in Štajerko v boju za naziv vinske kraljice. Kot je zapisala strokovna žirija, se je Lina Akif izkazala kot izvrstna komedijantka, ki s svojo močno igralsko prezenco, drzno performativno držo v gledalcu na eni strani izvablja smeh in na drugi povzroča čustvene pretrese. Četudi sta njeni točki začinjeni z obilico humorja, služita kot opomin, v kakšnem svetu živimo, pa si ne bi želeli. V oddaji smo se z žlahtno komedijantko pogovarjali o svetu, v katerem živimo, komičnem v gledališču in družbi ter potencialih absurdnega v njenih prihajajočih projektih.
Pred 20. leti je Vlasta Veselko, koreografinja, plesalka in tango plesalka ustanovila Mednarodni festival eksperimentalnega giba Nagib. Deset let pozneje se je iz njega razvilo Društvo za kulturno produkcijo in afirmacijo umetniških procesov NAGIB, ki vse od takrat v Mariboru pod vodstvom producentke in kuratorice Petre Hazabent ustvarja sodoben plesno afirmativen celoleten program. Letošnja obletnica je priložnost za še posebej bogat in reflektiran program, o katerem je Petra Hazabent več povedala v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden. Vabimo vas k poslušanju! foto: NAGIB
"Zavest o tem, da se v preteklem išče srž in smisel umetnosti – to je bila popolnoma revolucionarna ideja, ki jo je sprožil Dušan." Ljubiša Ristić je srbski gledališki režiser, ki je v poznih 70. in 80. letih 20. stoletja soustvarjal slovensko gledališče; sprva v Pekarni, ki jo je vodil Lado Kralj in nato v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, pod umetniškim vodstvom Igorja Lampreta, in pa v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je sodobno evropsko gledališče snoval takratni umetniški vodja Dušan Jovanović, pozneje pa je umetniško vodstvo prevzel Ivo Svetina. Ristićeva najbolj znamenita predstava iz tega obdobja je Missa in a-minor. Konec 70. let je v Beogradu ustanovil gledališče KPGT, kar pomeni: kazalište, pozorište, gledališče, teatar. O tem, o omenjenem obdobju jugoslovanskega gledališča ter o Dušanu Jovanoviću, ob razstavi Dušan Jovanović - kulturni terorist, pa več v pogovoru. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Danilo Kiš – Ljubiša Ristić, Missa in a minor, režija Ljubiša Ristić, Slovensko mladinsko gledališče, 1980, od leve proti desni: Marinka Štern, Majolka Šuklje, Maja Blagovič, Draga Potočnjak, Mina Jeraj, Irena Varga, Sandi Pavlin, Pavle Ravnohrib, Saša Pavček, Marko Mlačnik in Damjana Černe. Z dovoljenjem SMG.
Kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025 se že odvija gledališki omnibus Tomija Janežiča z naslovom Dodekalogija 1972-1983. V nizu dvanajstih predstav, naslovljenih po izbranih letih, sledimo lokalnim in globalnim dogodkom, raznim referencam iz tistega časa, hkrati pa osebnim in družinskim zgodbam. Mreža relacij, ki nastaja iz teh resničnosti in fikcij, je podnaslovljena s sintagmo »transgeneracijska dokumentarna fikcija«. Janežič se z omnibusom ozira v preteklost, po njegovem zgodnjem režijskem delu pa se razgledujemo v tokratnem Odru. Sidrišče njegove uprizoritvene misli proti koncu devetdesetih let nam bo približal pogovor, h kateremu je režiserja takrat povabila Barbara Orel. Za orientacijo, za Janežičevo prvo profesionalno predstavo velja Equus, ki ga je postavil na oder Mestnega gledališča ljubljanskega leta 1996, dve leti pred pričujočim intervjujem.
O letošnjem izboru tekmovalnega in spremljevalnega programa 55. Tedna slovenske drame se bomo pogovarjali s selektorico Aljo Predan in z Rokom Bozovičarjem, vršilcem dolžnosti direktorja Prešernovega gledališča.Vabimo vas k poslušanju!
Dušan Jovanović, dramatik, režiser, pedagog, mislec umetnosti in družbe, je slovensko in nekdaj jugoslovansko gledališče s sodelavci in sopotniki dvignil visoko nad povprečje. Vse svoje ustvarjalne moči je namenjal raziskovanju človeka in njegovega bivanja v travmatičnih okoliščinah zgodovine in sodobnosti in skozi to optiko tudi ves čas napovedoval prihodnost. Ob razstavi Dušan Jovanović – kulturni terorist, ki je na ogled v Cankarjevem domu, prisluhnite portretu, ki je nastal ob 80-letnici Dušana Jovanovića, oktobra 2019, v soavtorstvu Ane Perne, teatrologinje in kustosinje iz Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja in dramaturginje Petre Tanko. Foto: Dušan Jovanović, z vaje za uprizoritev , (režija Dušan Jovanović, Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, krstna uprizoritev 21. 2. 1989). Foto: Tone Stojko, vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
Gostimo Kristino Aleksovo, plesalko, koreografinjo, performerko in nekdanjo članico baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, ki že nekaj let v okviru platforme Via Negativa raziskuje in ustvarja sodobni performans, njena najnovejša plesna predstava Tri četrt človeka pa je premiero doživela lani oktobra. Vabljeni k poslušanju! Foto: Marcandrea
V prvi oddaji leta 2025 se posvečamo 40. obletnici Plesnega Teatra Ljubljana, ki jo je ta pomembna plesna ustanova zaznamovala lani. Leta 1984 je PTL ustanovila Ksenija Hribar kot prvo profesionalno sodobno-plesno skupino pri nas, ki jo je nasledil produkcijski zavod. V štirih desetletjih so ustvarili več kot 300 novih plesnih predstav, tam pa se je kalila tudi večina domačih uveljavljenih koreografov. Pred mikrofon smo povabili direktorico Živo Brecelj in producentko ter vodjo projektov Katjo Somrak.
Redni član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča je tudi Blaž Šef. Poleg vlog v gledališču, v katerem ga spremljamo poldrugo desetletje, Blaž Šef veliko ustvarja tudi v našem programu literarnih oddaj in radijskih iger, sinhronizira animirane filme in serije ter aktivno izkazuje veliko zanimanje za umetniško-humanistično valovanje v slovenski in širši družbi. Že od študijskih let se vzpostavlja kot samosvoja umetniška osebnost. Zaznamuje ga izjemna intelektualna širina, kar ga nujno žene v aktivno avtorsko soustvarjanje, pa tudi v kar največji kreativni razpon, ki se kaže v raznolikosti njegovih dosežkov. Je prejemnik več nagrad za samostojno in kolektivno ustvarjanje, med njimi je tudi Severjeva nagrada, ki jo je prejel leta 2017. Njegove odrske stvaritve dajo gledalcu slutiti, da se v svojo izvirno zamisel za določen lik oziroma odrsko osebo globoko potopi. Išče, raziskuje in odkriva možnosti za njeno upodobitev ter na koncu svojo stvaritev oblikuje po koordinatah, ki jih je našel ali iznašel nekje na drzni in vztrajni poti umetnosti naproti. Vabimo vas k poslušanju pogovora, ki ga je z Blažem Šefom pripravila Petra Tanko. foto: Luka Kaše, www.mladinsko.com
Na ulice prestolnice se v prazničnih dneh že več kot dvajset let podaja Ana Mraz. Zimski mednarodni festival uličnega gledališča in cirkusa poteka v organizaciji Gledališča Ane Monro in zavoda Turizem Ljubljana. To pa ni edina Ana, ki bo letos razgibala ulično dogajanje: v Maribor prihaja Ana Mrzla, v Radovljico pa Ana Snežna. O preteklih in aktualnih dogodivščinah vseh zimskih An pa tudi o položaju domačega uličnega gledališča smo se pogovarjali z Gorom Osojnikom, predsednikom in umetniškim vodjem Gledališča Ane Monro.
Lutkovno gledališče Maribor je konec novembra praznovalo jubilej, pet desetletij profesionalnega delovanja. Pred mikrofon smo zato povabili Katarino Klančnik Kocutar, direktorico mariborskega lutkovnega gledališča, ki je lutkariji predana že četrt stoletja, in bo za vedno, je med drugim povedala Brigiti Mohorič. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave: Tanja Lužar: Srce v temi, sezona 2022/23, vir foto: lg-mb.si
Oddaja je tokrat posvečena festivalu Platforma malih umetnosti, na katerem se vsako leto zvrstijo predstave, ki jih v institucionalnih gledališčih načelno le redko kdaj vidimo. Letos smo na odru Pošte in Slovenskega mladinskega gledališča lahko videli lokalne in mednarodne goste, ki so s petjem, plesom in različnimi performansi preoblek popestrili turobni november. O letošnjem festivalskem programu sta spregovorila Metod Zupan in Maša Radi Buh, festivalska selektorja, ki sta s preostalo programsko ekipo soustvarjala letošnji festival. Vabljeni k poslušanju.
»V akademsko tradicionalistično okolje romantično harmoničnega igranja je zarezala z dotlej v Drami neobičajnim atonalnim izrazom »nove glasbe««. »Zanjo bi se potegovali vsi odri tega sveta.« »Ne znam si drugače razložiti močnega vtisa, ki ga je zapuščala s prav vulkanskimi izlivi svoje umetniške izpovedi.« S temi in podobnimi stavki je sočasna strokovna in kritiška javnost označevala umetniško, igralsko delo Duše Počkaj. V posebni oddaji In srce na dlani in v srcu zaklad, posvečeni 100.obletnici rojstva Duše Počkaj. Ta torek po 14.uri. Ne zamudite! Foto: Duša Počkaj kot Martha v Kdo se boji Virginie Woolf, režiser Mile Korun, Drama SNG Ljubljana, 1964. Foto: Vlastja Simončič. Vir : Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
Ob deseti obletnici dneva slovenskega znakovnega jezika, ki smo ga obeležili 14. novembra, smo v oddajo Oder povabili gluho režiserko in igralko Lado Orešnik. Študirala je dramatiko za gluhe na Janačkovi akademiji v Brnu. Že od leta 2000 je občasno ustvarjala v slovenskem prostoru, pred petnajstimi leti pa se je preselila v Slovenijo in redno deluje kot režiserka in igralka, vodi pa tudi kulturne in jezikovne delavnice ter poučuje znakovni jezik. Z Lado Orešnik smo se pogovarjali o ustvarjanju oseb z okvaro sluha v gledališču, dostopnosti slovenskih profesionalnih gledališč in primerih dobrih praks, ki bi jih lahko implementirali v slovenski kulturni prostor. Prepis oddaje, s katerim želimo oddajo narediti vsak delno dostopno za osebe z okvaro sluha, najdete na spodnji povezavi. https://www.rtvslo.si/kultura/oder/lada-oresnik-gluhi-imajo-izjemen-talent-in-strast-do-gledalisca/728674
Nedavni strokovni kolokvij z naslovom V goščavi kapitalizma – Sveta Ivana Klavniška danes, ki je bil na pobudo Založbe /*cf. v sodelovanju z raziskovalnim programom AGRFT in Slovenskim mladinskim gledališčem vključen v humanistični program Cankarjevega doma ob ljubljanski premieri in slovenski praizvedbi te esejistične drame, je bil zastavljen kot multidisciplinarni diskurzivni dogodek. Z dvema od predavateljev, teatrologoma Aldom Milohnićem in Jakobom Ribičem, se bo pogovarjala dramaturginja Vilma Štritof. Vabimo vas k poslušanju!
V spomin Eki Vogelnik, gledališki in likovni umetnici, ki se je poslovila pred nekaj dnevi, vas vabimo k poslušanju pogovora, ki opisuje več kot štiri-desetletno umetniško pot Eke Vogelnik. Izrisuje jo njena izrazita avtorska poetika, ki zaznamuje slovenski kulturni prostor, v medijih gledališča, lutkovnega gledališča, filma, televizije, knjižne ilustracije, grafičnega oblikovanja, ter tudi pisane besede, v nekaterih proznih besedilih, radijskih igrah in pesmih. V pogovoru, ki smo ga posneli pred dobrim desetletjem, je Eka Vogelnik spregovorila o ustvarjanju in pedagoškem delu, o družini, od koder njena ustvarjalnost izvira in kateri sama daruje svoje talente, hčerki pa z lastnimi umetniškimi in izraznimi potmi to družinsko življenje nadaljujeta. foto: Miran Juršič
Ivan Peternelj je igralec, plesalec, koreograf in režiser, ki od sredine 90-ih let prejšnjega stoletja ustvarja v Slovenskem mladinskem gledališču in na zunajinstitucionalni sceni. Gledališke vloge oblikuje s pretanjenim posluhom za besedne in nebesedne vsebinske enote, ki jih v procesu razgradnje in ponovne sinteze oblikuje s komaj opaznim odmikom in pri tem ustvarja vselej nove in drugačne igralske izraze. Pri tem ga podpirata muzikaličnost in obvladovanje telesa, tako da nekatere njegove trenutke na odru opazujemo skoraj kot nesnovne. V kritikah beremo o njegovi kvaliteti povezovanja gibalnega in verbalnega instrumentarija, poleg tega pa tudi o izrazitih potezah humorja in hudomušnosti, strašljivosti, liričnosti, poetičnosti, o učinkovitem soustvarjanju odrskih atmosfer, komentiranju, ironiji, satiri, domišljeni obrazni in telesni mimiki, in tako naprej. Od kod izvira njegova ljubezen do gledališča, kako ga je pot vodila naprej, kakšno gledališče ima rad, kaj ga žene v režijo in tovrstno izpovedovanje avtorskih zamisli in še več, v pogovoru z Ivanom Peterneljem. Vabimo vas k poslušanju! foto: Luka Kaše, https://sigledal.org/
V drugem delu pogovora z režiserko Tjašo Črnigoj, soavtorico niza predavanj-performansov Spolna vzgoja II, ki je večkrat prepričala občinstvo in kritiško javnost in na festivalih doma in v tujini prejela več nagrad, se še poglobimo v omenjeno odrsko delo, dotikamo pa se tudi predstave Punce. Tematsko in oblikovno sledi predhodnemu delu, vendar poleg tematiziranja preteklosti angažirano gleda v prihodnost. Ob razmišljanju o njenem gledališkem delu, režiserka razkriva svoje poglede na ustvarjanje gledališča in njegovo poslanstvo v javnost. Vabimo vas k poslušanju!
Neveljaven email naslov