Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
56 epizod
56 epizod
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Vajeni smo interpretacij pesmi Prešernovih Poezij sodobnih dramskih igralcev ob različnih kulturnih praznovanjih, tokrat pa smo izkoristili redko prednost Radia Slovenija in v oddajo uvrstili interpretacije dramskih igralcev različnih generacij iz bogatega arhiva. Poezije interpretirajo: Aleš Valič (Sem dolgo upal in se bal, Slovo od mladosti), Boris Kralj (Glosa), Saša Pavček (Judovsko dekle), Boris Juh (Pevcu, Zdravljica), Vika Gril (Kdor jih bere, vsak drugači moje pesmi sodi ‒ Gazele), Stane Sever (Ni znal molitve žlahtnič trde glave, Zdravljica), Boris Ostan (Elegija svojim rojakom), Saša Mihelčič (Od Lepe Vide), Rudi Kosmač (Kam?), Marija Vera (Magistrale Sonetnega venca), Polde Bibič (Kupido, ti in tvoja lepa starka, Zdravljica), Maja Končar (Nezakonska mati), Ivo Ban (Neiztrohnjeno srce), Marinka Štern (Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne), Milan Štefe (Orglar), Željko Hrs (Sveti Senan), Branko Jordan (Zdravljica), Pavle Ravnohrib (Zdravljica), Iva Zupančič (Zdravljica), Zvone Hribar (Zdravljica) in Jurij Souček (Zdravljica). Urednik oddaje: Matej Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Miha Klemenčič. Produkcija leta 2020.
France Bevk je bil eden najbolj cenjenih in plodovitih slovenskih pisateljev prve polovice 20. stoletja. Končal je ljudsko šolo v Bukovem, bil krajši čas trgovski vajenec v Kranju, nato pa je šolanje nadaljeval na učiteljišču v Kopru in Gorici. Po vojni je opustil učiteljski poklic in leta 1919 postal urednik ljubljanskega Večernega lista, nato še kulturne rubrike časopisa Slovenec. Ob koncu leta 1920 se je iz Jugoslavije vrnil na Goriško in kljub pritiskom italijanskih oblasti sklenil ostati tam. Tudi pozneje, ko so mu na komisariatu svetovali, naj se izseli v Jugoslavijo, je ostal neomajen: "Tu je moja domovina," je rekel, "tu imam pravico živeti! Ne pojdem nikamor. Na vse sem pripravljen." Objavljati je začel prav z letom 1920 in v naslednjih petdesetih letih napisal več kot petdeset povesti in romanov, veliko del za otroke in mladino in, kar je skoraj neznano, tudi dve pesniški zbirki. Literarni večer o njem je leta 1988 pripravila Helga Glušič in izbrala odlomke iz romanov Ljudje pod Osojnikom in Kaplan Martin Čedermac ter novele Telétar. Avtorica scenarija Helga Glušič, interpreta Aleš Valič in Boris Kralj, napovedovalca Simona Juvan in Janez Dolinar, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonski mojster Mirko Marinšek, režiserka Irena Glonar. Produkcija 1988.
Robert Musil velja za enega največjih avstrijskih pripovednikov, ne le 20. stoletja, temveč avstrijske književnosti sploh. Rodil se je leta 1880 v Celovcu, mladost je preživel v mestu Steyer in v Brnu, delno pa tudi v avstro-ogrskih kadetnicah. Po študiju strojništva se mu je ponujala znanstvena kariera, vendar se je odločil še za študij filozofije in psihologije v Berlinu. Med prvo svetovno vojno je služil kot častnik v avstrijski vojski, po vojni pa se je preživljal kot časnikar in gledališki kritik, po večini ob podpori prijateljev in založnikov. Zadnjih dvajset let življenja je posvetil pisanju svojega velikega romana Mož brez posebnosti, vendar ga ni dokončal. Umrl je leta 1942 v izgnanstvu v Ženevi. Avtor Literarnega večera o Musilu Matej Venier je v oddajo uvrstil črtico Muholovec iz leta 1913 ter odlomka iz Musilovega življenjskega dela Mož brez posebnosti in prvenca Zablode gojenca Törlessa, ki je izšel leta 1906. Z njim je pisatelj v hipu zaslovel. Knjiga velja za začetek ekspresionistične proze. Prevajalci so Darko Dolinar, Janez Gradišnik in Matej Venier, avtor scenarija Matej Venier, interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, bralka Eva Longyka Marušič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Etična vprašanja o posameznikovih odločitvah in dejanjih, ki jih v zbirki Strah in pogum odstreta prvi noveli Temna stran meseca in Blažena krivda, se v zadnjih dveh z naslovoma Ogenj in Črna orhideja še stopnjujejo. Koliko je posameznik v vojni izpolnjevalec ukazov in koliko samostojna osebnost? Koliko osebnim prepričanjem iz mirnih časov se mora v skrajnih razmerah odpovedati za dosego ciljev in preživetje skupnosti? Scenaristka je Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser je Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta januarja 2025.
Ameriška pisateljica Ayn Rand se je rodila 2. februarja 1905 v Sankt Peterburgu v Rusiji, pri 21 letih pa je emigrirala v Združene države Amerike. Bolj kot pisateljica je znana kot filozofinja, utemeljiteljica objektivizma, svojo filozofsko naravnavnost pa je prenašala tudi v romane. Njeni nazori, življenje in pisanje so bili namreč tesno povezani in prepleteni. Scenarij: Katarina Mahnič, prevajalca Katarina Mahnič in Miha Avanzo, igralci Vesna Jevnikar, Brane Grubar in Branko Jordan, bralca Maja Moll in Ivan Lotrič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič. Režija: Igor Likar. Oddaja je bila posneta januarja 2015.
Ernesto Cardenal (20. 1. 1925–1. 3. 2020) je bil nikaragovski pesnik, duhovnik in politik. Aktivno je sodeloval v sandinistični revoluciji in bil v letih od 1979 do 1987 minister za kulturo. Cardenal je bil odličen poznavalec staroselskih civilizacij in njihovih družbenih ureditev, to pa se je odslikalo tudi v njegovem pesniškem opusu. V oddaji predstavljamo njegovo pesnitev Quetzalcoatl, upesnjeni mit o starodavnem srednjeameriškem božanstvu. Prevajalec Ciril Bergles, režiserka Elza Rituper, interpreti Majda Grbac, Radko Polič Rac, Ivan Rupnik, glasbeni opremljevalec Peter Čare, mojster zvoka Jure Culiberg, urednika oddaje France Vurnik in Petra Meterc. Produkcija 1990.
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
Petnajstega januarja 1795 se je v Moskvi rodil dramatik Aleksander Sergejevič Gribojedov. V svetovno literarno zgodovino se je zapisal s komedijo Gorje pametnemu, satiričnim prikazom tedanje ruske družbe iz leta 1824. Avtor scenarija: Rado Rupar, prevajalca: Josip Vidmar, Vladimir Levstik, interpreti: Igor Samobor, Nataša Tič Ralijan, Vojko Zidar, Zlatko Šugman, Andrej Nahtigal, Jožef Ropoša in Polona Juh, režiserka: Irena Glonar, napovedovalka: Tonja Rahonc, glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc, tonska mojstra: Staš Janež in Zmago Frece, urednika oddaje: Metod Pevec, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 1995.
Jukio Mišima (1925, Tokio) velja za enega najpomembnejših povojnih japonskih pisateljev. V njegov literarni opus prištevamo na desetine zgodb, romanov in iger. Poznejše obdobje Mišimovega življenja je zaznamovala predanost nacionalizmu, s katerim je povezana tudi njegova smrt z obrednim samomorom 25. novembra 1970. V oddaji boste slišali več o avtorju ter poslušali interpretacije odlomkov iz njegovih del z naslovi Glasovi morja, Tempelj zlatega paviljona, Skrit med listjem in Morje rodovitnosti. Prevajalci so Edvard Kocbek, Katarina Bogataj Gradišnik in Jasna Škrinjar Taufer, režiserka Elza Rituper, interpreti Maja Šugman, Marijana Klanšek Slovenija, Marko Simčič in Boris Juh, glasbeni opremljevalec Peter Čare, mojster zvoka Jure Culiberg, urednici oddaje Jasna Škrijnar Taufer in Petra Meterc. Posneto leta 1980.
Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017
Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.
Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014.
Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.
Neveljaven email naslov