Bliža se kolesarska in motoristična sezona. In z njo – kot vsako leto – prizori, ki bi jih najraje izbrisali. Še vedno na terenu naletimo na poškodovance s pomanjkljivo zaščitno opremo – da o čeladi sploh ne izgubljam besed. Zanimivo, kako so starši zaskrbljeni ob vsakem otrokovem kašlju. Ob najmanjšem prehladu gredo k zdravniku. Ko otrok sede na kolo ali električni skiro, pa pogosto nima čelade na glavi. Brez zaščite. Brez razmisleka. Skrb izpuhti – dokler se nesreča ne zgodi. Takrat je običajno prepozno. V središču gorskega kolesarjenja je bilo tekmovanje v spustu z gorskimi kolesi. Karel, oče dveh deklet, ki sta bili aktivni tekmovalki, se je pozno popoldne tudi sam spustil po progi. Bil je navdušenec, amater, z dobrim kolesom in popolnoma zaščiten. Malo po 15. uri smo sprejeli klic. Priče so poročale, da je moški srednjih let padel s kolesom, je nezavesten in hudo krvavi iz glave. Zgodilo se je na težko dostopnem terenu, 200 metrov od glavne ceste. Skupaj s prostovoljnimi gasilci smo do poškodovanca prinesli vso potrebno medicinsko in tehnično opremo. Pomembno je vedeti, kako se je nesreča zgodila. Mehanizem padca nam razkrije, kako so sile vplivale na telo in kje lahko pričakujemo najhujše poškodbe. Kolesar je zapeljal čez korenino, padel čez balanco in z glavo priletel v drevo. Čelada je ležala nekaj metrov stran, počena po celotni dolžini. Si lahko predstavljate, kaj bi se zgodilo brez nje? Ob prihodu je poškodovanec ležal na boku, globoko nezavesten. V stabilni bočni položaj ga je obrnil prijatelj, ki je bil v trenutku nesreče tik za njim. Poškodovanca smo v osi obrnili na hrbet in začeli aspiracijo krvi iz ustne votline ob hkratnem varovanju vratne hrbtenice. Dihal je samostojno, a pospešeno. Takoj smo mu skozi masko z balonom aplicirali 100-odstotni kisik. Vitalne funkcije so bile v mejah normalnega. Pri hitrem pregledu so bile najbolj opazne poškodba glave z očalnim hematomom, močna krvavitev v ustno votlino ter krvavitev iz ušes in nosu, kot je značilno za poškodbo lobanjskega dna. Pri hudi travmi poleg krvavitve lahko ubije tudi zapora dihalne poti. Iz ustne votline smo mu med intervencijo izsesali 300 ml krvi. Na levi strani prsnega koša smo opazili hematom in neenakomerno premikanje. Ob avskultaciji ni bilo slišati dihalnih zvokov, ob izvedbi perkusije pa je bila slišna zamolklina ‒ to je nakazovalo na krvavitev v prsni koš. Takoj smo aktivirali helikoptersko službo nujne medicinske pomoči, ki je pri tako zahtevnem reševanju ključna. Pri intervenciji je bila ves čas navzoča Karlova žena. Bila je izjemno mirna in presenetljivo zbrana. Njena pozitivna naravnanost nas je opogumila in nam dala dodatno moč. Helikopter je bil v 25 minutah v Kočevju. Stanje se je slabšalo. Kri je še vedno polnila Karlova usta, njegovo dihanje je postajalo vse bolj oteženo. Vsi smo se zavedali, da bo v kratkem potrebna dokončna oskrba dihalne poti. Sprejeli smo odločitev, da poškodovanca damo v umetno komo in ga priključimo na dihalni aparat. Postopek je bil zapleten zaradi nenehne krvavitve v ustno votlino, a nam je v drugem poskusu uspelo. To so postopki, ki se ne izvajajo vsak dan, še posebno pa ne v tako skrajnih okoliščinah. Karel je bil prepeljan v Ljubljano. Zavedali smo se, da je njegovo stanje kritično. Toda rdeča nit te zgodbe ni delovanje intervencijskih služb, ampak trezno ravnanje prijatelja, ki ga je obrnil na bok. Karel je nezavesten obležal na hrbtu. Dihal je spontano, a je krvavel v ustno votlino. Jasno je bilo, da ima hude poškodbe, morebiti tudi vratne hrbtenice. Toda v takem primeru ima prednost življenje. Če ga prijatelj ne postavil v stabilni bočni položaj, bi Karel nehal dihati, kri bi mu napolnila dihalne poti in že pred našim prihodom bi doživel srčni zastoj. Po mesecu dni se je zbudil. Brez posledic. Seznam diagnoz je bil dolg: v celoti počeno lobanjsko dno, krvavitve v glavi na treh mestih, zlomljena vratna in prsna vretenca ter masivna krvavitev v desnem prsnem košu. Rešila ga je čelada. Rešila ga je hitra odločitev prijatelja. Rešila ga je ekipa, ki se je bojevala za njegovo življenje. Padec traja sekundo, posledice trajajo vse življenje. Če imaš srečo.

Primož Velikonja je reševalec, zaposlen v Zdravstvenem domu Kočevje. Mnenje avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.