V tretjem tednu volilne kampanje smo v soočenjih na RTV gostili predsednike in predstavnike zunajparlamentarnih strank, ki se potegujejo za vstop v parlament.

Tudi v tem tednu je bilo v soočenjih izrečenih precej izjav, poudarjamo tiste, ki ne držijo

V tretjem tednu volilne kampanje smo v soočenjih na RTV gostili predsednike in predstavnike zunajparlamentarnih strank, ki se potegujejo za vstop v parlament.

Zmago Jelinčič, Slovenska nacionalna stranka: "Ti migranti dobivajo toliko denarja na roke, kot so tri plače povprečnega slovenskega delavca." (Televizija Slovenija, 24. 5. 2018)

Če bi izjava držala, bi prosilec za azil na roke dobil vsaj 3249 evrov (trikrat neto plača 1083 evrov), v resnici pa dobi na mesec 18 evrov žepnine. Begunec lahko, če ne biva v integracijski hiši, dobi mesečno denar za najemnino v višini 297,93 evra.

Andrej Šiško: "Mi jih več plačamo v proračun Evropske unije, kot smo jih počrpali. Torej ta sredstva sploh niso evropska, to so naša, slovenska sredstva. Zdaj pa povsod visijo table z napisom: zgrajeno s sredstvi Evropske unije. To je laž in prevara." (Radio Slovenija, 23. 5. 2018)

Tako kohezijska kot vsa druga evropska sredstva, ki jih Slovenija počrpa iz EU, vsako leto presegajo znesek, ki ga Slovenija vplača v Evropsko unijo. Tudi od januarja do aprila letos je državni proračun iz EU dobil skoraj 103 milijone evrov več, kot je prispeval v EU-proračun. Neto pozicija slovenskega do EU-proračuna je lani znašala 506 milijonov evrov, leta 2016 589 milijonov, leta 2015 (zaradi pospešenega črpanja kohezijskih sredstev) celo 683 milijonov. Slovenija poleg kohezijskih prejema še sredstva iz drugih evropskih skladov, med drugim za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike.

Bojan Požar, Lista novinarja Bojana Požarja: "Treba je pač povedati, da je ta dobiček Nove Ljubljanske banke strukturiran zelo čudno. 70 odstotkov tega dobička so bilance podružnic v državah bivše Jugoslavije." (Televizija Slovenija, 24. 5. 2018)

Ne drži. K lanskemu rekordnemu čistemu dobičku Skupine NLB, ki je znašal 225 milijonov evrov, so bančne podružnice na Balkanu (zlasti makedonska) prispevale 40 odstotkov, to je približno 95 milijonov. Leta 2016 so podružnice poskrbele za 52,4 odstotka dobička. Je pa res, da bo poslovanje podružnic vse bolj pomembno.

Gregor Kos: "To, da se predvsem v slučaju Nove Ljubljanske banke čaka, da bo prišlo leto 2019, ko bodo tiste sile, ki so zadaj, se odločile za prodajo, ker bo po desetih letih zastaralo tisto, kar se je dogajalo leta 2009, je seveda nesprejemljivo." (Radio Slovenija, 23. 5. 2018)

Res je, za večino bančnega kriminala je zagrožena zaporna kazen nad enim letom in zato kazenski pregon zastara po desetih letih od izvršitve dejanja. Vlada Janeza Janše je 2012 sprejela Zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, ki je v 33. členu podaljšal zastaralne roke za pregon bančnega kriminala za štirikrat. Retroaktivno sicer ne učinkuje. Pa tudi sicer je bil ta člen prezrt ali neuporabljen v sodni praksi. Konec maja 2017 je bila nato sprejeta avtentična razlaga tretjega odstavka 33. člena ZUKSB, po kateri štirikratnik splošnih zastaralnih rokov velja le za nezastarane odškodninske terjatve.

Alojz Kovšca, Gospodarsko aktivna stranka: "Recimo hidrocentrala Brežice je potrebovala 11 let za pridobitev okoljskih soglasij." (Radio Slovenija, 23. 5. 2018)

Agencija za okolje in prostor je od prejete vloge za HE Brežice do izdaje okoljevarstvenega soglasja potrebovala natanko eno leto, med februarjem 2013 in februarjem 2014. Od pobude za hidroelektrarno Brežice do danes pa je minilo dobrih 11 let, vendar ne zaradi okoljskih soglasij.

In še: Predsednik Gospodarsko aktivne stranke Alojz Kovšca se je na vprašanje voditeljice radijskega soočenja Nataše Mulec o tem, zakaj zagovarja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, odzval:
Kovšca: "No, jaz imam pred sabo program Gospodarsko aktivne stranke in res ne vem, kje ste to prebrali."
Mulec: "To sem prebrala, prisežem. Tukaj imam …"
Kovšca: "Jaz pa prisežem, da tega v programu ni."

Kovšca je zatajil, da je stranka GAS dober teden pred radijskim soočenjem spremenila program. Starega programa, ki je bil še 3. maja dostopen tudi na MMC-ju, ni več mogoče dobiti na spletu. Novi program ne omenja več dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.