Na prvem radijskem soočenju pred volitvami v Evropski parlament so parlamentarni kandidati predstavljali svoje poglede na aktualna gospodarska vprašanja, pa tudi na socialne teme ob odsotnosti skupne evropske socialne politike. Ob pričakovani previdnosti, ki je botrovala splošnim odgovorom, so nekateri vendarle postregli s podatki in primerjavami. Nekaj teh je bilo napačnih ali takšnih, ki zahtevajo pojasnilo. Preverili so jih kolegi z Majo Derčar.

Pred EU volitvami izpostavljamo tiste izjave politikov, ki ne držijo

Na prvem radijskem soočenju pred volitvami v Evropski parlament so parlamentarni kandidati predstavljali svoje poglede na aktualna gospodarska vprašanja, pa tudi na socialne teme ob odsotnosti skupne evropske socialne politike. Ob pričakovani previdnosti, ki je bila vzrok za splošne odgovore, so nekateri vendarle postregli s podatki in primerjavami. Nekaj teh je bilo napačnih ali takšnih, ki zahtevajo pojasnilo. Preverili so jih kolegi z Majo Derčar.

Eno od aktualnih vprašanj v volilni kampanji je boj proti različni davčni obravnavi korporacij, zlasti tehnoloških gigantov. Prisluhnimo izjavi Igorja Šoltesa, Desus, ki mu je sledila še Tanja Fajon, SD.

IGOR ŠOLTES: Če se spomnite primera Appla in pa Irske, ko je tudi evropska komisija zahtevala ukrepe za odpravo teh anomalij, se potem praktično ni zgodilo nič.

TANJA FAJON: Kot smo prej slišali, 13 milijard evrov, ki bi jih morala Irska dobiti, pobrati od Appla, to se do danes še ni zgodilo in ta davek še vedno ni bil plačan.

RAZLAGA: Ameriški tehnološki velikan Apple je lani jeseni na poseben (escrow) račun za Irsko nakazal 13,1 milijarde evrov z obrestmi v višini 1,2 milijarde evrov. Apple je torej poravnal davek Irski, ki ga je bil po odločitvi Evropske komisije iz leta 2016 dolžan plačati in ki bi pokril celoletne irske izdatke za zdravstvo. Evropska komisija je nato umaknila postopek zaradi nedovoljene državne pomoči. Denar še vedno čaka na računu do razpleta sodne bitke. Oba, tako Apple kot Irska, sta se namreč pritožila na odločitev Evropske komisije.

Priljubljena tema evropskih volitev je demografija. Interpretacije domnevnih madžarskih uspehov za dvig rodnosti so zavajajoče. Tomaž Krajnc, SNS.

TOMAŽ KRAJNC: Madžarska kaže trend povečanja rodnosti z ukrepi, ki jih je Orban v preteklih nekaj letih plasiral.

RAZLAGA: Sklep glede Madžarske je površen. Število otrok na žensko se je resda povečalo, in to že leta 2012, pred velikimi finančnimi spodbudami, uvedenimi leta 2015. Rodnost na Madžarskem (1,5 otroka na žensko) je sicer še vedno nižja kot v Sloveniji. Če prištejemo odselitve in staranje, dobimo pesimistično demografsko sliko. Kako deluje najnovejši paket za povečevanje rodnosti, ki ga je Orban predstavil letos, je tudi še nemogoče napovedati. Dejstvo pa je, da se število rojstev zadnja leta v povprečju ne povečuje, ob tem pa so vse manjše populacije žensk v rodni dobi. Sklep: kljub vsem spodbudam Madžarska za zdaj nima kakšnega baby-buma.

Tudi v Evropi se vse začne in konča pri denarju. Na vprašanje, ali je Slovenija uspešna v Junckerjevem programu, če za drugi tir ni dobila njegove podpore, je kandidat SMC-ja Gregor Perič odgovoril:

GREGOR PERIČ: Slovenija je uspešna, ampak mora določene korake še izpeljati, da bo realizirala tisto, kar si je začrtala. Dobili pa smo že 109 milijonov.

RAZLAGA: Projekt drugi tir je dobil 109 nepovratnih milijonov iz blending razpisa v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope CEF in ne iz Junckerjevega naložbenega načrta. Slednjega, kot kaže, za drugi tir nismo in ne bomo izkoristili. Projekti, ki so iz Junckerjevega načrta dobili podporo, pa so npr. Darsov elektronski sistem cestninjenja, obdelava kovin za Fortis Maribor in potiskana embalaža podjetja Jamnik.