Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
743 epizod
743 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nocojšnja gostja bo zgodovinarka in publicistka, Manca G Renko, raziskovalka na ZRC SAZU, ustanoviteljica založbe No! Press, avtorica esejističnega prvenca Živalsko mesto ter prejemnica postdoktorske štipendije Marie Sklodowska-Curie Actions na Univerzi na Dunaju.
Alenka Gregorič je letos, skupaj s sokuratorko razstave, prof. Felicitas Thun-Hohenstein z dunajske Akademije likovnih umetnosti, že dvakrat obiskala rezidenco in atelje Marine Abramovič v ZDA, kjer so nastajali prvi obrisi razstave, ki naj bi predstavila skupno delo in življenje priznanega umetniškega tandema med letoma 1976 in 1988, kanoničnih dvanajst let skupnega življenja in ustvarjanja Ulaya in Marine Abramović, ključnih akterjev performativne umetnosti.
Katarina Stegnar, gledališka in filmska igralka, je dobitnica nagrade Vesna za najboljšo glavno žensko vlogo v filmu Odrešitev za začetnike, režiserke Sonje Prosenc, zmagovalnemu filmu, letošnjega 27.Festivala slovenskega filma Portorož. Katarina Stegnar je s svojo ustvarjalnostjo zaznamovala zlasti neodvisno sceno, je stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, hkrati pa deluje tudi z igralskim kolektivom Beton Ltd. Doslej je igrala v štirih filmih Sonje Prosenc in prejela svojo prvo Vesno.
Gregor Andolšek je slovenski režiser, scenarist in avtor igranega celovečernega filma To je rop!, ki se na 27. Festivalu slovenskega filma poteguje za nagrado Vesna. Diplomiral je iz filmske režije na Mednarodni filmski šoli EICAR v Parizu. Njegovo filmografijo doslej sestavljajo številni brez- oziroma nizkoproračunski kratki filmi. Film To je rop! je njegov igrani prvenec.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je Robert Waltl, ki je v zadnjih 30 letih, kot režiser, igralec ter vodja Mini teatra vzpostavil številne plodne odnose med slovensko in hrvaško kulturo. Predvsem kot režiser je bil in je še vedno prisoten v številnih hrvaških gledališčih: od Zagreba, Reke, Osijeka, Splita, Zadra do Dubrovnika. Za svoje delovanje je pred kratkim v Zagrebu prejel odlikovanje red hrvaškega pleterja, ki ga podeljujejo hrvaškim in tujim državljanom za poseben prispevek k razvoju in ugledu Republike Hrvaške. Robert Waltl, ki najraje režira predstave za otroke, te dni pripravlja uprizoritev Janko in Metka, ki bo premiero doživela 29. novembra na odru SNG Maribor.
Umetnica Ejti Štih v Boliviji, kjer živi od leta 1982, uvrščajo med najopaznejše tamkajšnje umetnike. V Santa Cruzu je iz opuščene policijske postaje preuredila galerijo Manzana 1. Galerija, ki se nahaja v samem središču mesta, je priljubljena med tujimi in tudi slovenskimi umetniki, še posebej fotografi in lutkarji. Njeno pravo ime je Marija Štih de Fernández de Córdoba – Vovk. Priimek Štih je dobila po očetu Bojanu Štihu, gledališkem kritiku in esejistu, priimek Vovk pa je prevzela po mami Meliti, vsestranski akademski likovni umetnici. Njena slikarska dela, ki opozarja na družbene nepravilnosti in socialne neenakosti, so bila letos razstavljena na treh likovnih prizoriščih. Še vedno si jih lahko ogledamo na Gradu Štanjel.
Gaja Filač je glavna protagonistka v predstavi Morska deklica, Nine Kuclar Stiković, ki je te dni doživela krstno uprizoritev na odru Mini teatra. Morska deklica je predstava za odrasle, ki preizprašuje, kako v sodobni potrošniški in prekarni družbi vzpostaviti stabilen intimen odnos, si vzeti čas in potrplenje za sočloveka in odpira vprašanja za koga ali kaj bi danes dali svoj glas. Morska deklica je drugo dramsko besedilo v trilogiji dram, ki nastajajo kot reinterpretacija Andersenovih pravljic mlade dramatičarke Nine Kuclar Stiković. Gaja Filač bo tudi glavna protagonistka v predstavi Janko in Metka, premiera bo v SNG Maribor meseca novembra. Gledališke adaptacije po kultni Grimmovi pravljici se je lotil Andrej Rozman Roza.
Ali lahko dokumentarni film izboljša svet? Takšen je bil naslov pogovora v okviru festivala dokumentarnega filma DOKUDOC, ki se je zaključil prejšnji vikend v Mariboru. Med sogovorniki sta bila tudi Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar, ki sta predstavila skupni filmski projekt Trohnenje 2022 o gobavosti med Nubami.
Igrišča ne damo, je mladinski film, režiserja in scenarista Klemna Dvornika, akcijska pustolovščina, kjer se skupina dvanajstletnikov zoperstavi odraslim, ki želijo njihovo športno igrišče spremeniti v parkirišče. Glavni protagonisti filma so otroci, radi se družijo zunaj na prostem, sredi urbane soseske, so odlični skejtarji in svoje vragolije snemajo z mobiteli. Njihove posnetke je režiser Dvornik tudi uporabil pri montaži filma. Film Igrišča ne damo je zasedel vse konodvorane po Sloveniji. Svetovno premiero je doživel na legendarnem filmskem festivalu v Locarnu, kjer se je uvrstil v uradni mladinski program Locarno Kids Screenings. Za glasbeno podobo večera pa ob tem poskrbi Borja Močnik.
Marko Črnčec je eden izmed najbolj priznanih sodobnih slovenskih glasbenikov, ki je na mednarodnem prizorišču znan kot multiinstrumentalist, skladatelj, aranžer in producent. Po končanem študiju v Gradcu je nekaj let živel in ustvarjal v New Yorku. Kot profesor glasbe zadnja leta deluje na dveh univerzah, v Ljubljani in v Celovcu. Nina Zagoričnik se je z njim pogovarjala ob na novo nastalem glasbenem projektu ‘Brez besed’, ki je z devetimi na novo aranžiranimi skladbami Mojmirja Sepeta poklon temu legendarnemu skladatelju in dirigentu.
Gostja je Mojca Kranjc, dramaturginja v SNG Drama, prevajalka in urednica gledaliških listov, ki je pred dokončno izselitvijo zaradi prenove Drame poskrbela za vso knjižnično in literarno gradivo. "V tistem gledališču, kjer imamo dialog, ta verbalni element, je pa jezik zelo pomemben."
"Niti ne gre zato, kaj bi rada igrala, ampak bolj s kom, kaj, v kakšnem konceptu in s kakšno možnostjo vpletenosti pri ustvarjalnem procesu. In pa seveda ekipa, kolegi!"
Skupaj sodelujeta pri številnih slikanicah. Andrej kot pisatelj in Rok kot ilustrator. In čeprav ustvarjata tudi vsak zase, najbolj uživata, ko gre za skupni projekt. V kratkem bosta predstavila novo slikanico Bovši cirkus, Andrej je avtor zgodbe, ki pa je prvič nastala po likovni podobi brata Roka. Končno jima je uspela tudi dogoletna želja, da bi ustvarila animiran film. Skupaj s producentom Miho Černcem so se odločili za legendarno pravljico Muco Copatarico, pisateljice Ele Peroci. Andrej je priredil scenarij, Rok pa se je lotil filmske animacije in režije, po ilustracijah Ančke Gošnik Godec. Muco Copatarico zagotovo čaka zanimiva filmska pot!
Matej Andraž Vogrinčič se je s Happeningom (Izlet) predstavil v Cukrarni, znan po svojih zunanjih prostorskih intervencijah, ki velikokrat interpretirajo zgodbe, povezane s prostorom oziroma predmeti v njem. V mesecu maju je predstavil svojo najnovejšo prostorsko intervencijo Izlet, pod požarnimi stopnicami Cukrarne. Gre za njegov prvi projekt v gibanju, ki se ukvarja s fizičnim in mentalnim delom Cukrarne.
Arhitekt Rok Žnidaršič je prejemnik najvišjega Plečnikovega priznanja za projekt "Nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji", ki ga je prejel skupaj z arhitekti biroja Medprostor (Jerneja Fischer Knap, Samo Mlakar, Katja Ivić in Dino Mujić). Žička kartuzija je historična rekonstrukcija, kjer so obnovili cerkev, vključno z novo pomično streho. Projekt je bil v marsičem zelo zahteven, a je ohranil karakter ruševine. Rok Žnidaršič je docent na Fakulteti za arhitekturo in od leta 2023 podžupan mesta Ljubljana.
V mojih sanjah raste vsako noč drevo je naslov dokumentarnega filma režiserja, scenarista in pedagoga Vida Hajnška, ki je svetovno premiero doživel na festivalu dokumentarnega filma v Solunu.
Gost oddaje proti etru spet ta dež je umetniški direktor revije Outsider Matevž Granda, ki se kot arhitekt navdušuje gradnji z zbito zemljo, eno najbolj arhaičnih tehnik, kar jih človeštvo pozna, ki pa je vse bolj prisotna v sodobni arhitekturi. Marsikje po svetu in tudi v Sloveniji izvajajo posebne izobraževalne delavnice, saj postaja gradnja z zemljo vse pomembnejša. Revija Outsider je lani organizirala mednarodno delavnico Arhitektura in zemlja, ki je privabila izredno zanimanje mladih iz vseh koncev sveta. Med drugim so raziskovali različne možnosti, ki jih omogoča že preprost vogalni zidni modul. Matevž Granda se je pred kratkim pridružil odpravi v Egipt , ki je pod okriljem Filozofske fakultete obiskala kraje, kjer je arhitekt Milan Kovač deloval v 80.letih z različnimi predlogi, kako ohranit eno najstarejših dediščin na svetu.
Draga Potočnjak je avtorica krstne izvedbe drame Teci, Maša, teci, ki je konec aprila doživela premiero na Malem odru MGL-ja v režiji Nine Šorak. "To je drama, ki se ukvarja s kriminalom, čeprav v igri govorim o tem, kakšen svet si želim", pravi igralka, dramatičarka in pisateljica. Pred kratkim je prejela nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo, nekaj dni pozneje pa začela z gladovno stavko v podporo Palestini ter prenehanju vojne v Gazi. Vsa njena literatura je prežeta z družbeno angažiranostjo, kot prostovoljka pa se je veliko let posvečala migrantom in otrokom s posebnimi potrebami.
O tem nas nagovarja razstava Istanbul: obrazi svobode, slovenske fotografinje Mance Juvan, ki je na ogled te dni v Moderni galeriji. Fotografska razstava skupaj z istoimensko knjigo je nastala kot sestavni del evropskega projekta Svoboda metropole – Freedom of Metropolis, ki se sprašuje po svobodi urbanega, metropolitanskega življenja.
S tem se veliko ukvarja oblikovalski biro Sara&Sara, ki sta ga ustanovili arhitektki Sara Badovinac in Sara Škarica, avtorici postavitve obeh razstav slovenskih ilustratorjev, ko je bila Slovenija častna gostja na Frankfurtskem in na Bolognskem knjižnem sejmu. Biro Sara&Sara je specializiran za oblikovanje izdelkov ter prostorskih instalacij, ki so bolj povezane z umetnostjo.
Neveljaven email naslov