Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
96 epizod
96 epizod
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Pravi, da v Ljubljani pogreša burjo iz Koštabone, ki te sicer po eni strani prepiha do kosti, hkrati pa zbistri misli. Njeni starši niso bili navdušeni nad odkritjem njenega pevskega talenta. Med nabiranjem oljk so želeli, da je tiho, med nabiranjem češenj pa je lahko pela, da jih ni preveč pojedla. Ko je bila stara 21 let je odšla na avdicijo Pokaži, kaj znaš. Od Sončne ure do Slovenske popevke je bil le en korak. Pesem je postala njeno življenje. Priznani avtorji in skladatelji so si jo rezervirali, da bi čez leto ali dve na festivalu prepevala njihovo skladbo. Med drugim je dvakrat zmagala na Slovenski popevki, in sicer leta 1967 s skladbo Vzameš me v roke in leta 1971 s skladbo Včeraj, danes, jutri. V osamosvojitvenem letu ji je Ministrstvo za kulturo odvzelo status svobodne umetnice, češ da nima sodobnega pevskega izraza. Kot prava Šavrinka je za preživetje morala opravljati gospodinjska dela v Trstu. Čeprav je bila za trdno odločena, da se nikoli več ne vrne na glasbene odre, je obljubo prelomila in leta 1997 spet začela prepevati. Morda tudi zato, ker je, kot pravi sama, vse življenje bila naivna lastovka. Njen glasbeni talent se je prenesel na hči Ano, nista ji bila usojena evrovizijski oder in Silvestrski poljub, ob 60. letnici glasbenega ustvarjanja je letos dobila biografijo, na katero se je pripravljala 30 let. Jutri bo dopolnila 80 let, danes je gostja oddaje Prvaki tedna. Gospa Elda Viler.
Ali pravljice lahko rešujejo zelo zapletene, kompleksne in aktualne probleme? Ste si kdaj zaželeli, da bi se izmuznili iz svojega življenja? Odhod v naravo je hkrati zelo poceni in hiter način, da ugotoviš, kako shajaš sam s sabo. In prav to je naredila gostja tokratne epizode Prvakov tedna. A pojdimo po vrsti. Irena Cerar je bila 15 let odgovorna urednica otroške revije National Geographic Junior. S knjigo Potepuški okruški je prvič stopila v polje esejistično potopisnega doživljanja sveta in zanjo leta 2022 prejela nagrado krilata želva za najboljši literarni potopis. Podpisuje se pod serijo Pravljičnih poti, pohodniških družinskih vodnikov po Sloveniji in zamejstvu. Je tudi raziskovalka in pripovedovalka ljudskih pravljic. Pred tednom dni je prejela veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma po izboru bralcev za izvrstno naravopisno delo Svetišča narave. Knjiga je »kombinacija terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravovarstvenih zanimivosti ter literarnih in mitoloških perspektiv«. Irena Cerar poudarja, da so knjige protiutež vsej površnosti in hipnosti. V ponedeljkovem jutru se je več kot le za hip ustavila v oddaji Prvaki tedna.
Če bi začeli prebirati biografijo gostje tokratne epizode Prvakov tedna kjerkoli, v otroštvu, na vrhuncu karierne poti ali v njenem tretjem obdobju življenja, bi hitro naleteli na besedo gledališče. Kot majhna deklica je prihajala z mamo v gledališko garderobo na vaje in večerne predstave, odločitev za študij igre na AGRFT se je zdela povsem logična, tako rekoč naravna izbira. Po diplomi se je zaposlila v ljubljanski Drami in ji ostala zvesta do upokojitve pred skoraj desetletjem in pol. Ustvarila je več kot 100 gledaliških vlog, več kot 50 vlog v filmih in TV-serijah. Leta 2020 je prejela igralsko nagrado 'Marija Vera' za življenjsko delo. "Dokazala je, da ni velikih in majhnih vlog, so le velíki igralci, ki sprejmejo vsak izziv in ga predano izpeljejo do konca," so zapisali v obrazložitvi. O sebi ni nikoli razmišljala kot o filmski igralki, a po drugi strani sodi v generacijo, ki je izkusila različne faze slovenske kinematografije. V svoji prvi filmski vlogi, ko je bila stara 13 let, se je na platnu pojavila za 17 sekund. Leta 2003 je prejela nagrado vesna za najboljšo igralko leta, pred mesecem dni so ji podelili nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Ob Cerkniškem jezeru, kjer prebiva je vključena v lokalno kulturno življenje. Skrbi za svoj vrt, ki ga je poimenovala Čira Čara, je ambasadorka za demenco in čakamo na pravljice izpod njenega peresa. Gostja Prvakov tedna je gledališka in filmska igralka, gospa Marijana Brecelj.
Vino pripoveduje številne zgodbe, pravijo njegovi izvrstni poznavalci. »Vino je treba vključiti v obrok hrane, kot diamant v prstan!«, pravi francoski pregovor. Gost Prvakov tedna je odraščal na goriškem v gostinskem in vinskem svetu. Študiral je socialno delo, nato pa se je pred dobrim desetletjem in pol posvetil vinu. Opravil je šolanje za sommelier-ja na prvi, drugi in tretji stopnji. Izobraževal se je tudi v Italiji in Avstriji. Leta 2022 je postal najboljši sommelier v Sloveniji, lani je zastopal našo državo na svetovnem prvenstvu v Franciji, danes odhaja na evropsko prvenstvo v Srbijo. Pravijo, da zna odlično spajati tradicijo in sodobnost, morda tudi zato, ker se na eni strani posveča vinu, nekaj tisoč let staremu civilizacijskemu dosežku, na drugi strani pa se navdušuje nad novimi tehnologijami. Več let se je ukvarjal s spletnim trženjem in razvojem spletnih trgovin. Pravi, da je sommelier najboljši prijatelj šefa kuhinje. Zavzema se za kulturo pitja in s tem za spoštovanje do pridelovalcev, prizadeva si za enakopravno zastopanost spolov v sommelierskem cehu. Kako na slovensko vinogradništvo vplivajo podnebne spremembe, kakšen bo vinski letnik 2024, ali se kultura uživanja vina dviguje, kakšni so zadnji vinski trendi, ali so res v vzponu brezalkoholna vina? Gost tokratne martinove epizode Prvakov tedna je predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, Valentin Bufolin.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je politolog, ekonomist, obramboslovec, strokovnjak za ameriške študije, univerzitetni profesor, ki je prepotoval več kot 150 držav in stopil na vse kontinente sveta. Obiskal in preučeval je številne demokracije in avtokracije. Napisal je nekaj ducatov knjig, kot avtor je zasnoval obsežno zbirko z naslovom Svet na dlani. Je gostujoči profesor na ameriških in kanadskih univerzah. Kot mladinec je bil dvakratni državni prvak v dviganju uteži. Dan pred dnevom D smo se pogovarjali o ameriških predsedniških in kongresnih volitvah. Bo svet po letošnjem 5. novembru res drugačen? Gost prvakov tedna je prof. dr. Bogomil Ferfila.
28. oktober je dan RTV, predvsem pa dan Radia Slovenija, ki praznuje častitljiv rojstni dan: 96 let. Leta 1928 je seveda Radio Ljubljana imel samo en program, danes jih ima 8. Najbolj poslušana, Prvi in Val, rojstnodnevno zabavo organizirata skupaj. Med 8.00 in 8.30 se bosta dobila na "radijskem mostu", Katja in Bojan pa bosta vsak na svoj način rekla kakšno modro: prvi o drugem, drugi o prvem, vsak o sebi, pa tudi o radiu na splošno. Ali bo Katja Prvak tedna ali Bojan gost Rožnatega jutra, se bo pa odločilo sproti.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je humanist in ekolog, po izobrazbi geograf in zgodovinar, ki je že pred pol stoletja sodeloval pri zasedbi Aškerčeve ceste, o ekološkem vinogradništvu je pisal že takrat, ko beseda sonaravno še ni bila v vsakdanji rabi. Kot ustanovni predsednik je Zelene pripeljal v slovenski parlament, bil je član osamosvojitvenega Predsedstva Republike Slovenije in član prvega sklica Državnega sveta. Čeprav se je od politike poslovil že pred tremi desetletji, se ga marsikdo še vedno spomni kot politika. Zmernost, samozadostnost, odrast bi morali biti osrednji cilji vseh ekonomskih politik, je prepričan kot zagovornik trajnostnega razvoja. Ob omembi jedrske energije, pravi ne, hvala. Hkrati je prepričan, da obstoječa družbena ureditev ni sposobna razrešiti temeljnih, med seboj povezanih in soodvisnih protislovij. Ustrezen razvojni odgovor, vključno z zagotavljanjem večje ekonomske demokracije in ohranjanjem biotske raznovrstnosti, lahko po njegovem ponudi ekološki demokratični socializem. Optimistično vidi moč v bolj ozaveščenem ljudstvu. Gost Prvakov tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, član Sveta za varovanje okolja SAZU in ustanovni član Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije, doktor Dušan Plut.
V biografijah uspešnih posameznikov velikokrat preberemo, kako jim je majhen, vsakdanji, morda celo nepomemben dogodek spremenil tok življenja in jih odpeljal na nenačrtovano pot, ki je postala zgodba o uspehu. Opozorilo osebnega zdravnika, da vaš življenjski slog slabo vpliva na vaše zdravje, nikakor ni nepomembno. In prav to se je zgodilo gostu tokratne epizode Prvakov tedna. Po obisku zdravnika je še istega dne odšel na rekreacijo, izbral si je tek. Volja ni izpuhtela v nekaj dneh, vztrajnost je rastla, pretečene razdalje so postajale vse daljše. Nekega dne je pretekel maraton, in nato drugega, tretjega, naslednjega. Nato si je zadal cilj, da vse maratone svetovne serije World Marathon Majors preteče pod tremi urami. Maratonu je dodal pridevnik ultra, petkrat je pretekel znameniti Špartatlon, izkusil je Ultrabalaton, letos poleti je uspešno zaključil Badwater- 217 kilometrov dolg tek po kalifornijski Dolini smrti. Je predsednik Atletskega klub Ultramaraton Slovenija, v svoji doktorski disertaciji se je ukvarjal z idejno in politično zapuščino Edvarda Kocbeka. O njem je napisal tudi knjigo »Sredi krute sile nežno trajam«, ki pa se ji v prihodnosti pridruži še kakšna, na primer o ultra teku. Prepričan je, da ni mogoče teči preveč, pravi, da je najbolj pomembno biti zvest sam sebi in da je njegovo življenjsko vodilo potrpežljivost. Gost Prvakov tedna je dr. Mirko Bogomir Miklič
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je večdimenzionalno in večpomensko povezana z umetnostjo. Po končanem študiju romanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani si je želela postati prevajalka, a so jo uročile gibljive sličice. Leta 1957 se je preizkusila kot napovedovalka na prvem javnem predvajanju televizije, ki so jo kot tehnično novost na slovenskem predstavljali na ljubljanskem sejmu elektronike. Sledilo je nekaj filmskih vlog, nato je postala televizijska novinarka in se leta 1974 preselila k dokumentarnemu filmu. Kot režiserka je podpisala sedemnajst, kot scenaristka pa skupno 49 dokumentarcev. Leta 2022 ji je Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podelilo Štigličevo nagrado za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Pravi, da je do besede vedno imela strahospoštovanje ter da je jezik pogoj svobode. Pisati je začela nenačrtovano, povsem spontano, za knjižni prvenec je nedavno prejela Rožančevo nagrado za najboljše esejistično delo. Prepričana je, da ne moreš intenzivno misliti, ne da bi zapisoval misli.
Gostja 85. epizode Prvakov tedna je doktorica Špela Miroševič, psihoterapevtka in biopsihologinja, raziskovalka na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ustanoviteljica in predsednica fundacije CTNNB1. Črkovno številčna kombinacija je oznaka za redko gensko okvaro, ki so jo diagnosticirali njenemu sinu, ko je bil star devet mesecev. Ko sta z možem izvedela za Urbanovo diagnozo, nista sprejela slepe ulice, ki jo je navrgla usoda. Začela sta sistematično zbirati in urejati podatke in vse dotlej znano o redki genski bolezni, na naslove raziskovalcev po vsem svetu so potovala njuna pisma in elektronska sporočila. Kmalu sta ugotovila, da bo razvoj genskega zdravila nekaj milijonski finančni zalogaj, zato sta najprej v projekt vložila vse svoje prihranke, nato je stekla akcija Koraki za Urbana, trkala sta na vrata uradnih institucij, plula med birokratskimi čermi in se soočala z dvomi in skepso nejevernežev. Zdravilo je že prestalo vse faze predkliničnega testiranja, imenovalo se bo Urbagen. Fundacija je postala multidisciplinarna raziskovalna mreža, Slovenija je s pomočjo evropskih sredstev dobila Center za tehnologije genske in celične terapije, Špela Miroševič je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo. Po časovnici bi razvoj zdravila moral biti na ciljni ravnini, a ovir, zlasti finančnih, na tej poti očitno še ni zmanjkalo. Stara kitajska modrost pravi, da se tudi potovanje dolgo tisoč milj začne s prvim korakom. Odločena vztrajati Špela Miroševič je gostja oddaje Prvaki tedna.
Prejšnji teden se je zgodilo eno najpomembnejših imenovanj na področju kulturnega managementa pri nas. Zdaj vemo, da bo največjo kulturno in kongresno institucijo v Sloveniji naslednjih pet let vodil Jure Novak. Diplomiral je iz gledališke in radijske režije na AGRFT, poleg tega je performer, tekstopisec, kolumnist, prevajalec, producent, po potrebi tudi računalniški programer in postavljalec spletni strani. Skoraj vse svoje aktivno obdobje življenja je samozaposlen v kulturi, zato je lahko iz prve roke napisal, da ministrstvo za kulturo s samozaposlenimi producira "prekarne reveže«.Njegova prva redna zaposlitev je prišla v letu 2021, ko je postal direktor Prešernovega gledališča Kranj. Pred tem je bil tudi umetniški vodja gledališča Glej. Po navedbah ministrstva za kulturo je v prijavljenem programu izkazal prepričljivo, smelo in najbolj izvedljivo vizijo poslovanja Cankarjevega doma v naslednjih petih letih. Še eno njegovo ustvarjalno dimenzijo predstavlja glasbeni duet Natriletno kolobarjenje s praho, ki je bojda nastal zaradi vase zaprte slovenske literarne scene in je bilo treba poiskati drugo pot do tistih, ki jih je s svojimi pesmimi hotel doseči. Jure Novak je pred časom dejal: "Preden sem postal ta psovka - kulturnik -, sem bil odjemalec kulture. Uživač kulturnih dobrin.«
Gost tokratne epizode Prvakov tedna se je kot avtor podpisal pod nekaj največjih uspešnic slovenskega elementarnega ali če hočete garažnega, poosamosvojitvenega rokenrola. Ko se drugim fantom iz skupine Big foot mama ni upal povedati, da v prostem času rad posluša Michaela Jacksona, Princea in Duran Duran ter da jih bo o bolj sodobnem zvoku skupine prepričal kot svoje nizozemske sorodnike, da si v stanovanju obujejo copate in s posode sperejo detergent, je skupino zapustil. Potem je s pevko Polono Kasal izdal prvi samostojni album, na katerem je na svojstven način pripovedoval o sladkostih življenja. Kljub uspehu je sledil še en razhod. Takrat se je odločil, da ima preprosto dovolj sodelovanj z ljudmi, ki jim ni všeč, kar dela in ustvarja. Zdaj ima svoj »drajv«, živi svoje sanje na svojem planetu, leto spomladi je po 13 letih izdal album, ta četrtek bo v ljubljanskih Križankah praznoval 40 let svojega glasbenega delovanja. Pravi, da še ni na konju, a se nanj uspešno vzpenja. Uživa, denimo, v koncertih ena na ena s Tomijem M iz Siddharte. Zagotavlja, da ni užaljen, če na vprašanje, kdo je Gušti, sliši pojasnilo, da je to »fotr« od Krisa iz skupine Joker out. Če bi lahko podpisal pogodbo v angleški Premier ligi, bi zvestobo najraje obljubil nogometnemu klubu Liverpool. Svojo oazo miru je našel v Beli krajini, ki pa je kot nesojeni geodet ni odmeril sam. Je pa diplomiral iz potrpežljivosti, saj si je deset let dopisoval s svojo bodočo ženo Chantal. Prvak tedna je Miha Guštin - Gušti.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da si je treba v življenju postavljati visoke cilje. Rojena v Mariboru, otroštvo je preživela v Slovenskih goricah, v Ljubljani je diplomirala iz slovenskega in nemškega jezika, prvo službo je dobila v Murski Soboti. Nato je vodila zavod z vzgojno problematičnimi dekleti, poučevala je težke in težko gibalno ovirane otroke. Ko je postala županja Moravč se je soočala s predsodki, da je priseljenka in ženska. Marsikoga je presenetila njena prva izvolitev v Evropski parlament. Deset let je bila na čelu stranke, ki jo je uspela vrniti na parlamentarni zemljevid. Nekateri pri nas jo imajo za slovensko Angelo Merkel, sama pravi, da je njena vzornica Marija Terezija. Njen edini opaznejši neuspeh je neizvolitev za predsednico države. Ne mara dram v politiki, veliko raje jih je in jih morda še bo režirala v domačem lokalnem gledališču. S ponosom pove, da ji gredo dobro od rok vsa kmečka opravila, njeni zdaj že odrasli otroci ne zardevajo več, ko javno govori o molži krav. Zdaj si je vzela šest mesecev za premislek, kako naprej. Ali se bo lotila pisanja avtobiografije, bo v njej pustila prazen prostor za še kakšno poglavje svoje politične kariere?
Namesto, da bi v olimpijskem Parizu nastopil v teku na 400 metrov z zaprekami, je tamkaj vihtel kuhalnico in obiskoval šolske ure na prestižni kulinarični akademiji Le Cordon Blue. Šolnino si je plačal z denarno nagrado, ki jo je dobil za zmago v sedmi sezoni resničnostnega šova MasterChef. Ob vsej predanosti kuhanju je uspel končati študij psihologije, izdal je svojo kuharsko knjigo, ustvaril lastno blagovno znamko. Njegova želja in življenjski cilj: lastna restavracija v Ljubljani. Pravi, da se osebnost šefa vidi na meniju. Pred vrnitvijo v najboljšo italijansko restavracijo izven Italije, je bil gost tokratne epizode Prvakov tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je diplomirani ekonomist in strojni inženir. Izobrazbena kombinacija, ki bi mu bržčas utrla pot na vrh kakega velikega, uspešnega podjetja. Vendar je namesto tega sedel na kolo in v sedmih letih obkrožil zeleno modri planet. In potem se zgodi še ena točka preloma. Ne ostane pri pisanju osupljivih potopisov, saj ga naključje ali usoda pripelje v Nubske gore. Spoznal je staroselce, lepoto in barvitost njihovega življenja, a tudi številne tegobe, ki jih spremljajo: pomanjkanje vode, bolezni, lakota, in njihovo iztrebljanje na način » sužnja ubij s sužnjem«. O tem je začel obveščati in osveščati slovensko in svetovno javnost. Nastale so knjige in dokumentarni filmi, od prvega Nuba: Čisti ljudje do Trohnenja z letnico 2022. Za Nube je lobiral pri OZN, bil je posebni odposlanec pokojnega predsednika Slovenije dr. Janeza Drnovška, velikokrat je bil kot humanitarni aktivist zaprt, postal je Državljan Evrope in Sončna osebnost Slovenije. Pred nekaj leti mu je uspelo s pomočjo drugih humanitarcev v Nubske gore dostaviti vrtalno napravo za vodo, zdaj so tja poslali vozilo za prevoz gobavcev. Snidenje z Bojano je dalo dodaten zagon njegovemu poslanstvu, nastaja filmsko Pismo Evropi, rad ima klasično glasbo, poudarja, da če hočeš razumeti svet, se ne smeš zapreti, in še, da je del njega, povsod, kjer je bil. Tomo Križnar je bil na svoj 70. rojstni dan gost Prvakov tedna.
Diplomirala je iz primerjalne književnosti, vendar jo je kmalu zaneslo v najbolj nevarne vode novinarstva. Njena poročevalska kariera se je formalno začela dan pred znamenitim 11. septembrom, po katerem svet ni bil nikoli več tak kot dotlej. Z Bližnjega vzhoda se je kot vojna dopisnica prvič oglasila pri rosnih 21 letih, iz bližnjevzhodnega talilnega lonca številnih vojn in nenehnih konfliktov za nacionalno rtv poroča že več kot dve desetletji. Sama ali z družino je živela v Izraelu, Libanonu, v Turčiji in Dubaju. Do nedavno je bila dopisnica iz Bangkoka, po izbruhu vojne v Gazi je Daljni vzhod večkrat zamenjala za Bližnji vzhod. Poročala je tudi iz vrtinca vojne v Ukrajini. Kako je hoditi v službo vojne poročevalke? Kako zagotoviti lastno in varnost svoje ekipe? Kako načrtovati delo, katerega osnovna značilnost je popolna nepredvidljivost? Bo nekoč sprejela delo knjižničarke, ali pa bo loščila staro pohištvo? Kako je živeti v družini, kjer govorijo angleško, nemško, dansko in slovensko? Zdaj odhaja na novo delovno mesto dopisnice RTV Slovenija v Kairo. Le nekaj ur pred poletom letala je bila gostja tokratne epizode Prvakov tedna.
Glasbenik, kantavtor, ki se je že na začetku poti odrekel Zevsu, bogu vseh bogov in za kazen postal lačen. Verjetno pav zares nikoli ni bil lačen, saj je za kruh počel marsikaj. Bil je poštar, hišnik, nočni čuvaj, zavarovalniški agent, prodajalec plošč, učitelj na vasi ... Bil je znanilec in nosilec novega vala v naših krajih v 80-tih. Poznajo in cenijo ga tudi na koncernih odrih od Zagreba do Beograda. Vsaj dvakrat je, kot pravi sam, postal ljudski pevec. Prvič zaradi Lidije, drugič zaradi nogometa, čeprav je njegov najljubši šport košarka. Še ena njegova ugotovitev je, da moraš biti pri kantavtorstvu malo narcisoiden in z malo besedami povedati veliko. Ko je po vzoru Mihaila Bulgakova postal romanopisec, je odkril lepoto pisateljevanja, saj imaš na voljo vse besede sveta in sam odločaš, kako boš razporedil svoje misli ... Blizu so mu postulati francoske revolucije: bratstvo, enotnost, svoboda. Ker je večni upornik in si upa izraziti mnenje, je večkrat skusil, kako je, ko te kar naenkrat, čez noč ne rabijo več. Pravzaprav bi morali reči ne potrebujejo, ker besede rabiti ne mara in bi jo izbrisal iz slovarja. Čez teden dni bo svetovno premiero v Sarajevu doživel dokumentarni film o njegovem liku in delu z naslovom Praslovan. Zato je spet živo vprašanje, koliko Praslovana je v genih sodobnega Slovenca? In tudi, kdo je bolj in več zabelil Praslovan ali Slovenec tretjega tisočletja? Gost nove epizode Prvakov tedna je Zoran Predin.
Ko je bila stara 5 let, je prvič stopila na tatami, 22 let pozneje je na Olimpu. Ekonomistka, ki je zadnja tri leta živela za Pariz, glasbenica, ki ljubi motorje, Primorka, ki obožuje bulgur, olimpijska prvakinja, ki pooseblja judo. Gostja nove epizode Prvakov tedna je olimpijska prvakinja in dobitnica prvega odličja za Slovenijo na 33. poletnih olimpijskih igrah v Parizu, Andreja Leški.
Vsestranski glasbenik, ki je kot najstnik začel z električnim basom, nato pa se je postopoma razvil v kontrabasista in diplomiral na Akademiji za glasbo v Gradcu. Živi v Bruslju, doma je na koncertnih odrih od Češke do Maroka, od Francije do Japonske. Skladatelj, pisec besedil in producent, ki je eden najbolj plodovitih slovenskih glasbenikov. Mojster konceptualnih plošč – od jazza do klasične glasbe, folka, bluesa, countryja, alternativnega popa, šansona in drugih zvrsti svetovne glasbe. Število njegovih samostojnih albumov se približuje številki 20, če bi prešteli vse plošče, pri katerih je sodeloval v različnih vlogah, bi omenili številko 70 ali več. Kot basist se pojavlja v vrhunskih jazzovskih zasedbah, poleg tega pa ustvarja tudi glasbo za gledališke predstave, kratke filme in multimedijske performanse. Kako doseči distanco do sebe in okolja, do načina bivanja in razmišljanja, je eno izmed vprašanj, ki žene tudi njegovo ustvarjalnost. Gost nove epizode Prvakov tedna je Robert Jukič
Zadržan asket, ki ne mara zreti v praznino, naj si bo to bel list papirja, prazen računalniški ekran ali brezciljna prihodnost. Prekarec, ki se je predal novinarstvu. Sprva je bil športni novinar, nato ga je zaneslo v poljudnoznanstvene vode. Sledilo je obdobje, ko je delal izvrstne intervjuje, le lučaj stran je odkril biografije: od Vilfana do Dragiča, od igralske ikone do bivše predsednice vlade. Svinjske nogice so mu prinesle Kresnika. Potem pa je prišel Taras Birsa. Lik, ki mestoma zrcali tudi lastnosti svojega mojstra. Denimo, da v digitaliziranem svetu še vedno najraje deluje analogno, da mora odgovoriti na izzive krize srednjih let ter da je vedno rad fit, fizično in umsko. Pisateljevo življenje je dobilo dinamiko kot da bi ga naselili v najzmogljivejši atomski pospeševalnik na svetu. V sedmih letih šest kriminalk. Pri 33. letih je stal na najvišji gori sveta, po 50. je postal eden najbolj uspešnih in prepoznavnih slovenskih pisateljev. Po odličnih odzivih na italijanskem knjižnem trgu, mu mnogi napovedujejo prihodnost evropske literarne zvezde. Pred štirimi leti je omahnil v prepad, in spoznal, kot pravi sam, da ni nesmrten. Vendar Stvarnik, vesolje, narava ali neimenovana višja sila ima z njim še načrte. Zato je tu. Spet pleza in kolesari, ker je to edini način gibanja pri katerem ga skoraj nič ne boli. Letos je prislovično kolesarskemu slovenskemu ljudstvu podaril navdih v obliki priročnika, ki združuje 66 krožnih kolesarskih poti. In zdaj je tu, da med drugim preverimo, kako se je izteklo njegovo 20 letno prehodno obdobje. Gost Prvakov tedna je Tadej Golob.
Neveljaven email naslov