Zaradi aktualnih razmer, ki jih po vsem svetu trenutno kroji pandemija, je družabno življenju v večini držav okrnjeno. Enega redkih večjih dogodkov, ki se v tem času vendarle odvija pa najdemo v Združenih arabskih emiratih. Govorimo o svetovni razstavi Expo, ki se nahaja na polovici zastavljenega programa. Redko komu je znano, da je imela pomembno vlogo pri organizaciji svetovne razstave prav Slovenka Julija Gruden, ki je dve leti kot nadzornica gradbišča sodelovala pri izgradnji tega največjega sejma na svetu. O tem in še ostalem dogajanju v Dubaju v naslednjih minutah. Čas je namreč za oddajo Prvi na Expu, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Gradbena inženirka Julija Gruden je kot nadzornica gradbišča sodelovala pri izgradnji Expa

Zaradi aktualnih razmer, ki jih po vsem svetu trenutno kroji pandemija, je družabno življenje v večini držav okrnjeno. Enega redkih večjih dogodkov, ki v tem času vendarle poteka, pa najdemo v Združenih arabskih emiratih. Govorimo o svetovni razstavi Expo, ki se nahaja na polovici zastavljenega programa.

Redko komu je znano, da je imela pomembno vlogo pri organizaciji svetovne razstave prav Slovenka, ki je dve leti kot nadzornica gradbišča sodelovala pri izgradnji tega največjega sejma na svetu. Gre za gradbišče, ki je bilo večje od najmanjše države na svetu. Z obiskovalci je delila svojo izkušnjo pri graditvi slovenskega paviljona in tehnične izzive, posebnosti ter umeščanje lesa kot gradbenega materiala v arabski prostor. Julija Gruden je bila odgovorna za graditev dela prizorišča Expa 2020, ki je posvečen mobilnosti.

"Gre za projekt, pri katerem je vključenih največ držav, kar jih je bilo kdaj vključenih v Expo. Pri takem projektu je največji izziv logistika, ker je na tako majhnem prostoru tako veliko projektov, to prinese toliko veliko ljudi. Ko nas je bilo tam največ, nas je bilo naenkrat tam 45.000, vsak dan. To pomeni veliko avtobusov, avtov in tudi gradbenih strojev. In logistika je bila v tistih dneh res velik izziv."

V oddaji predstavljamo drugi največji paviljon na Expu s skupno površino več kot 13.059 kvadratnih metrov. Paviljon pripoveduje zgodbo o ljudeh Savdske Arabije, naravnih krajinah, o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Po besedah Huseina Hanbazazaha, komisarja paviljona Savdske Arabije, gre za skupni rezultat funkcionalne, visokotehnološke in trajnostne arhitekture, ki je združena z vsebino.

"Zgradba paviljona gre proti nebu. Z vidika inženiringa ima paviljon zelo močno jekleno konstrukcijo, z umetniškega vidika pa je tudi bogata vsebina, saj energija naših ljudi ustvarja prijetno razpoloženje v tem okolju. Nastopajoči predstavljajo našo zgodbo tukaj v paviljonu Savdske Arabije, in to v več kot 14 jezikih."

V prvih treh mesecih svetovne razstave Expo 2020 je imel slovenski paviljon tudi več kot 40 poslovnih dogodkov, obiskalo ga je več kot 370.000 obiskovalcev. V začetku decembra so tako gostili dve delegaciji, delegacijo žensk v menedžmentu ter koroško delegacijo, ki je gostovala v okviru turistične predstavitve alpske turistične makroregije. V sklopu obiska koroške delegacije so obiskovalce Expa s svojimi sladkimi dobrotami spet razvajali mojstri lectarske obrti iz medenega raja Perger 1757. Lucian Perger, direktor družinskega podjetja, je poudaril, da imajo že kar nekaj izkušenj poslovanja v arabskem svetu.

"Z zalivskimi državami se srečujemo že kar nekaj časa. Od enih malo bolj kompleksnih projektov z izvozom v Savdsko Arabijo do Dubaja, s katerim sodelujemo že kar nekaj časa. Tam smo začeli zanimivo zgodbo, kjer smo z našimi energetskimi svečami navdušili samega šejka, na kar smo tudi zelo ponosni."

V Dubaju so se predstavila tudi najbolj inovativna slovenska podjetja Digitalnega središča Slovenije. V gospodarsko delegacijo, udeležbo na poslovnem forumu in številne predstavitvene dejavnosti je bilo vključeno tudi radovljiško podjetje. Družba Optifarm, d. o. o., je razvila aplikacijo, digitalno tržnico, ki povezuje pridelovalce in prodajalne z lokalno pridelano hrano ter kupce, ki jim omogoča dostop do svežih prehrambnih izdelkov s potrjenim izvorom. Direktor podjetja Gaber Terseglav poudarja, da bo lokalno pridelana hrana imela v prihodnosti še večji pomen.

"Zanimivo je, da ZAE, in tudi Dubaj, vidi lokalno preskrbo kot strateško usmeritev. Njihova država 80 odstotkov hrane uvozi in tega ne vidijo le kot neko ekonomsko pomanjkljivost, ampak kot strateško tveganje. Oni bodo v naslednjih letih močno vlagali v to, da povečajo lokalno samooskrbo. Tako si predstavljam, da bodo znali v tem podnebju vzgojiti sadje in zelenjavo ob pomoči vertikalnih vrtov."