Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljudje doživljamo svoj spol na različne načine, nekateri se identificiramo s spolom, ki nam je pripisan ob rojstvu, drugi se ne. Lahko nam tudi ni blizu binarnost spola, ki je zelo prisotna v naši družbi, torej da se delimo le na moške in ženske. S spolom je povezanih veliko stereotipov. Mladi so zavrteli flašo resnice in odgovorili na vprašanje, kako doživljajo spol, kaj jim je pri tem pomembno, prav tako so opozorili na stereotipe. Pogovarjali so se spoštljivo, iskreno in brez dlake na jeziku.
Obstajata torej dva spola – biološki in družbeni spol. V angleščini recimo imajo za to celo dve različni besedi – sex in gender.
Spol pri človeku se običajno določi na podlagi bioloških značilnosti, genetskega spola in spolnih značilnosti. Biološki spol se določi na podlagi kromosomov, spolnih organov in hormonov. Večina ljudi ima dva spolna kromosoma, XX pri ženskah in XY pri moških. Vendar pa obstajajo tudi drugi spolni kromosomi, kot so X0, XXY, XXX, XYY itd., ki lahko vodijo do različnih spolnih značilnosti.
Večini ljudi spol določijo ob rojstvu, ko zdravnik pogleda genitalije novorojenčka – rečemo, da spol določi na podlagi zunanje spolne morfologije. Če so zunanji spolni organi jasno moški ali ženski, torej vidimo penis in testise ali pa vulvo, se posameznika običajno označi z moškim ali ženskim spolom. Vendar pa obstajajo tudi primeri, ko so spolni organi nejasni ali neusklajeni s kromosomi, kar lahko privede do interseksualnosti, takrat ni jasno, za kateri spol gre.
Poleg biološkega spola pa obstaja tudi družbeni spol, v binarnem sistemu, to pomeni, da imamo različna pričakovanja od moških in od žensk. To je recimo, da se od deklic pričakuje, da bodo kuhale, od fantov pa, da jih zanimajo avtomobili. Prav tako poznamo spolno identiteto, ki se nanaša na notranje občutenje osebe glede na lasten spol. Spolna identiteta se lahko ujema ali neujema z biološkim spolom. Ko se ujema, rečemo, da gre za cissplno osebo, kadar pa se ne ujema, pa rečemo, da je ta oseba trans.
Pogovore mladih, ki so se odzvali na povabilo k sodelovanju pri projektu Prvič, smo posneli v Centru mladih v Kopru in Dijaškem domu Poljane v Ljubljani. V oddaji oziroma podkastu Prvič boste slišali, kaj so povedali o tem, kdo jih privlači. Bili so odkriti in brez dlake na jeziku, zato so oddaje primerne za starejše od 12 let.
Pri snemanju so sodelovali Mia Koritnik, Lina Šoper Rijavec, Lavra Malavašič, Jana Petelin Zadnik, Tilen Lajevec, Alexander Stanič, Marko Ponjavič, Ana Vida Resnik, Lučka Novak, Timotej Klinec, Leonardo, Martin Kodarin, Taja Golob, Eva Ipavec. Več o njih na tej povezavi.
11 epizod
Prvič je projekt, ki združuje TV dokumentarno serijo, radijski podkast in izobraževalne članke. Projekt Prvič predstavi mlade, ki se odprto in iskreno, sočutno in prijazno pogovarjajo o odraščanju, odnosih in intimi. Kdaj so nekaj naredili prvič, s kom so to počeli, kako je bilo in kaj se ne sme zgoditi niti prvič?
Ljudje doživljamo svoj spol na različne načine, nekateri se identificiramo s spolom, ki nam je pripisan ob rojstvu, drugi se ne. Lahko nam tudi ni blizu binarnost spola, ki je zelo prisotna v naši družbi, torej da se delimo le na moške in ženske. S spolom je povezanih veliko stereotipov. Mladi so zavrteli flašo resnice in odgovorili na vprašanje, kako doživljajo spol, kaj jim je pri tem pomembno, prav tako so opozorili na stereotipe. Pogovarjali so se spoštljivo, iskreno in brez dlake na jeziku.
Obstajata torej dva spola – biološki in družbeni spol. V angleščini recimo imajo za to celo dve različni besedi – sex in gender.
Spol pri človeku se običajno določi na podlagi bioloških značilnosti, genetskega spola in spolnih značilnosti. Biološki spol se določi na podlagi kromosomov, spolnih organov in hormonov. Večina ljudi ima dva spolna kromosoma, XX pri ženskah in XY pri moških. Vendar pa obstajajo tudi drugi spolni kromosomi, kot so X0, XXY, XXX, XYY itd., ki lahko vodijo do različnih spolnih značilnosti.
Večini ljudi spol določijo ob rojstvu, ko zdravnik pogleda genitalije novorojenčka – rečemo, da spol določi na podlagi zunanje spolne morfologije. Če so zunanji spolni organi jasno moški ali ženski, torej vidimo penis in testise ali pa vulvo, se posameznika običajno označi z moškim ali ženskim spolom. Vendar pa obstajajo tudi primeri, ko so spolni organi nejasni ali neusklajeni s kromosomi, kar lahko privede do interseksualnosti, takrat ni jasno, za kateri spol gre.
Poleg biološkega spola pa obstaja tudi družbeni spol, v binarnem sistemu, to pomeni, da imamo različna pričakovanja od moških in od žensk. To je recimo, da se od deklic pričakuje, da bodo kuhale, od fantov pa, da jih zanimajo avtomobili. Prav tako poznamo spolno identiteto, ki se nanaša na notranje občutenje osebe glede na lasten spol. Spolna identiteta se lahko ujema ali neujema z biološkim spolom. Ko se ujema, rečemo, da gre za cissplno osebo, kadar pa se ne ujema, pa rečemo, da je ta oseba trans.
Pogovore mladih, ki so se odzvali na povabilo k sodelovanju pri projektu Prvič, smo posneli v Centru mladih v Kopru in Dijaškem domu Poljane v Ljubljani. V oddaji oziroma podkastu Prvič boste slišali, kaj so povedali o tem, kdo jih privlači. Bili so odkriti in brez dlake na jeziku, zato so oddaje primerne za starejše od 12 let.
Pri snemanju so sodelovali Mia Koritnik, Lina Šoper Rijavec, Lavra Malavašič, Jana Petelin Zadnik, Tilen Lajevec, Alexander Stanič, Marko Ponjavič, Ana Vida Resnik, Lučka Novak, Timotej Klinec, Leonardo, Martin Kodarin, Taja Golob, Eva Ipavec. Več o njih na tej povezavi.
O čem sploh govorimo, ko govorimo o prvem spolnem odnosu? To je bilo prvo vprašanje, na katerega so odgovarjali mladi, ki so se zbrali za pogovor v oddaji Prvič z nekom. Seveda pa jih je steklenica resnice pripeljala tudi do vprašanja, kako se spomnijo prvega spolnega odnosa, kaj jim je bilo pomembno in kako so se počutili po njem. Opozorili so, da so pri spolnosti zanje pomembna tudi čustva in predvsem komunikacija. Izvedeli bomo tudi, kakšne izkušnje si želijo mladi, ki prvega spolnega odnosa še niso doživeli. Mladi so se pogovarjali iskreno in brez dlake na jeziku, zato je oddaja primerna za osebe, starejše od 12 let.
Resna veza ali »situationship«? To je zdaj vprašanje! A le eno od vprašanj, na katero so mladi odgovarjali v tokratni oddaji. Govorili so tudi o vrednotah, kaj jim je v zvezi pomembno, kaj pričakujejo od osebe, s katero so v razmerju in kaj imajo z razmerji opraviti memi!
So stvari, za katere si vsi želimo, da jih nihče ne bi doživel niti prvič. Spolno nasilje je gotovo nekaj takšnega, a žal so mladi, ki so se srečali na snemanju oddaje, doživeli tudi to. Kako so se soočali s težkimi izkušnjami, kje iskati pomoč in kako postaviti meje, je le nekaj vprašanj, na katera so odgovarjali. V tem delu bomo obravnavali spolno nasilje, zato lahko slišano sproži spomine na travmatične izkušnje. Poslušaj torej takrat, ko imaš ob sebi podporo, ki jo potrebuješ.
Pornografija je samo en klik stran. Čeprav ta ni namenjena mladim, jo veliko otrok prvič vidi že v osnovni šoli. Pornografija ne prikazuje resnične spolnosti, pravilno ugotavljajo mladi, ki so v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice in se spominjali, kdaj so sami prvič kliknili na pornografske posnetke oziroma jim jih je pokazal nekdo drug. Pogovarjali so se brez dlake na jeziku, zato naj mlajši od 12 let oddajo poslušajo ob spremstvu staršev ali skrbnikov.
Čustva, tako prijetna kot neprijetna, so ključen del človeške izkušnje. V obdobju odraščanja so čustva lahko tudi zelo intenzivna, obstajajo pa določeni stereotipi o tem, kako naj doživljanjo in izražajo čustva osebe glede na spol. To so povedali mladi, ki so v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice in odgovarjali na vprašanja. Govorili so tudi o svojih duševnih stiskah, kje so iskali strokovno psihološko pomoč in ali so jo dobili.
Ljudje si ne izbiramo, kdo nas privlači. Lahko nas privlačijo osebe drugega ali istega spola. Ko govorimo o tem, kdo nas privlači, govorimo o spolni umerjenosti. Mladi, ki bodo v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice, se bodo pogovarjali o tem, kako so ugotovili, kdo jih privlači, kako so svojo spolno usmerjenost razkrili in jo še razkrivajo drugim. Pogovarjali so se spoštljivo, iskreno in brez dlake na jeziku.
Kako povedati nekomu, da ti je všeč? In kako nekomu povedati, da ti ni, ali pa, da ti ni več všeč? Kaj narediti, ko ti kdo zlomi srce in kako dolgo traja, da se zlomljeno srce zaceli?
Kakšne spolne vzgoje so deležni mladi v Sloveniji, je zelo odvisno od šole in posameznih učiteljic in učiteljev. To so potrdili mladi, ki sodelujejo pri projektu Prvič. Povedali so, da bi si v šoli želeli dobiti več informacij o spolnosti in telesu.
Prve mokre sanje, prva menstruacija, mozolji, rast, dlake, razvoj genitalij, vse to se pod vplivom hormonov zgodi v z našim telesom v času pubertete. Kako so mladi doživljali te spremembe in kakšen odnos imajo do svojega telesa?
Za osrečujočo in zdravo spolnost je ključna celovita in sistematična spolna vzgoja. To bo ponudil projekt Prvič s televizijsko dokumentarno serijo, podkastom in izobraževalnimi članki za starše in šole.
Neveljaven email naslov