Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljudje doživljamo svoj spol na različne načine, nekateri se identificiramo s spolom, ki nam je pripisan ob rojstvu, drugi se ne. Lahko nam tudi ni blizu binarnost spola, ki je zelo prisotna v naši družbi, torej da se delimo le na moške in ženske. S spolom je povezanih veliko stereotipov. Mladi so zavrteli flašo resnice in odgovorili na vprašanje, kako doživljajo spol, kaj jim je pri tem pomembno, prav tako so opozorili na stereotipe. Pogovarjali so se spoštljivo, iskreno in brez dlake na jeziku.
Obstajata torej dva spola – biološki in družbeni spol. V angleščini recimo imajo za to celo dve različni besedi – sex in gender.
Spol pri človeku se običajno določi na podlagi bioloških značilnosti, genetskega spola in spolnih značilnosti. Biološki spol se določi na podlagi kromosomov, spolnih organov in hormonov. Večina ljudi ima dva spolna kromosoma, XX pri ženskah in XY pri moških. Vendar pa obstajajo tudi drugi spolni kromosomi, kot so X0, XXY, XXX, XYY itd., ki lahko vodijo do različnih spolnih značilnosti.
Večini ljudi spol določijo ob rojstvu, ko zdravnik pogleda genitalije novorojenčka – rečemo, da spol določi na podlagi zunanje spolne morfologije. Če so zunanji spolni organi jasno moški ali ženski, torej vidimo penis in testise ali pa vulvo, se posameznika običajno označi z moškim ali ženskim spolom. Vendar pa obstajajo tudi primeri, ko so spolni organi nejasni ali neusklajeni s kromosomi, kar lahko privede do interseksualnosti, takrat ni jasno, za kateri spol gre.
Poleg biološkega spola pa obstaja tudi družbeni spol, v binarnem sistemu, to pomeni, da imamo različna pričakovanja od moških in od žensk. To je recimo, da se od deklic pričakuje, da bodo kuhale, od fantov pa, da jih zanimajo avtomobili. Prav tako poznamo spolno identiteto, ki se nanaša na notranje občutenje osebe glede na lasten spol. Spolna identiteta se lahko ujema ali neujema z biološkim spolom. Ko se ujema, rečemo, da gre za cissplno osebo, kadar pa se ne ujema, pa rečemo, da je ta oseba trans.
Pogovore mladih, ki so se odzvali na povabilo k sodelovanju pri projektu Prvič, smo posneli v Centru mladih v Kopru in Dijaškem domu Poljane v Ljubljani. V oddaji oziroma podkastu Prvič boste slišali, kaj so povedali o tem, kdo jih privlači. Bili so odkriti in brez dlake na jeziku, zato so oddaje primerne za starejše od 12 let.
Pri snemanju so sodelovali Mia Koritnik, Lina Šoper Rijavec, Lavra Malavašič, Jana Petelin Zadnik, Tilen Lajevec, Alexander Stanič, Marko Ponjavič, Ana Vida Resnik, Lučka Novak, Timotej Klinec, Leonardo, Martin Kodarin, Taja Golob, Eva Ipavec. Več o njih na tej povezavi.
12 epizod
Prvič je projekt, ki združuje TV dokumentarno serijo, radijski podkast in izobraževalne članke. Projekt Prvič predstavi mlade, ki se odprto in iskreno, sočutno in prijazno pogovarjajo o odraščanju, odnosih in intimi. Kdaj so nekaj naredili prvič, s kom so to počeli, kako je bilo in kaj se ne sme zgoditi niti prvič?
Ljudje doživljamo svoj spol na različne načine, nekateri se identificiramo s spolom, ki nam je pripisan ob rojstvu, drugi se ne. Lahko nam tudi ni blizu binarnost spola, ki je zelo prisotna v naši družbi, torej da se delimo le na moške in ženske. S spolom je povezanih veliko stereotipov. Mladi so zavrteli flašo resnice in odgovorili na vprašanje, kako doživljajo spol, kaj jim je pri tem pomembno, prav tako so opozorili na stereotipe. Pogovarjali so se spoštljivo, iskreno in brez dlake na jeziku.
Obstajata torej dva spola – biološki in družbeni spol. V angleščini recimo imajo za to celo dve različni besedi – sex in gender.
Spol pri človeku se običajno določi na podlagi bioloških značilnosti, genetskega spola in spolnih značilnosti. Biološki spol se določi na podlagi kromosomov, spolnih organov in hormonov. Večina ljudi ima dva spolna kromosoma, XX pri ženskah in XY pri moških. Vendar pa obstajajo tudi drugi spolni kromosomi, kot so X0, XXY, XXX, XYY itd., ki lahko vodijo do različnih spolnih značilnosti.
Večini ljudi spol določijo ob rojstvu, ko zdravnik pogleda genitalije novorojenčka – rečemo, da spol določi na podlagi zunanje spolne morfologije. Če so zunanji spolni organi jasno moški ali ženski, torej vidimo penis in testise ali pa vulvo, se posameznika običajno označi z moškim ali ženskim spolom. Vendar pa obstajajo tudi primeri, ko so spolni organi nejasni ali neusklajeni s kromosomi, kar lahko privede do interseksualnosti, takrat ni jasno, za kateri spol gre.
Poleg biološkega spola pa obstaja tudi družbeni spol, v binarnem sistemu, to pomeni, da imamo različna pričakovanja od moških in od žensk. To je recimo, da se od deklic pričakuje, da bodo kuhale, od fantov pa, da jih zanimajo avtomobili. Prav tako poznamo spolno identiteto, ki se nanaša na notranje občutenje osebe glede na lasten spol. Spolna identiteta se lahko ujema ali neujema z biološkim spolom. Ko se ujema, rečemo, da gre za cissplno osebo, kadar pa se ne ujema, pa rečemo, da je ta oseba trans.
Pogovore mladih, ki so se odzvali na povabilo k sodelovanju pri projektu Prvič, smo posneli v Centru mladih v Kopru in Dijaškem domu Poljane v Ljubljani. V oddaji oziroma podkastu Prvič boste slišali, kaj so povedali o tem, kdo jih privlači. Bili so odkriti in brez dlake na jeziku, zato so oddaje primerne za starejše od 12 let.
Pri snemanju so sodelovali Mia Koritnik, Lina Šoper Rijavec, Lavra Malavašič, Jana Petelin Zadnik, Tilen Lajevec, Alexander Stanič, Marko Ponjavič, Ana Vida Resnik, Lučka Novak, Timotej Klinec, Leonardo, Martin Kodarin, Taja Golob, Eva Ipavec. Več o njih na tej povezavi.
Neveljaven email naslov